Izmišljevanje resnice

Če se ti zdi vredno truda, jo lahko rahlo opozarjaš, da ni potrebe po olepševanju in izmišljevanju. Morda se niti ne laže vedno namerno in ji je vse skupaj samo stilski izziv (reče, da ima dva dobra prijatelja v MB, v resnici pa samo enega...) in olepševanje.Najbrž ti bo malo zamerila, v pogovorih s tabo pa vseeno ostajala bližje resnici. Če jo zelo ostro opozoriš, jo boš ujezila in bo s tabo prijateljevanje gotovo zaključila. Njej so njene zgodbe kul.

Platonsko je to prijateljstvo po vsej verjetnosti že itak.
Mogoče bo tvoja prijateljica to olepševanje resnice "prerasla",
nekateri pa s tem nadaljujejo vse življenje, ker se nočejo soočiti z
resnico. Večkrat se tudi zgodi, da od takih ljudi o isti stvari slišiš
več variant - kakršna jim pač v tistem trenutku ustreza. Meni se zdi
precej utrudljivo pogovarjati s takimi ljudmi, nekako se mi zdi, da jim
ni rešitve. Mogoče pa lahko tvojo prijateljico le še  spreobrneš,
povej
ji, da se ti zdijo takšni pogovori izguba časa. Malo starejši ljudje
(nad 20, 30 itn.) so po mojih izkušnjah brezupni, ker se ne pustijo
premakniti od svojih laži, saj v bistvu lažejo (in verjamejo) sami
sebi. Očitno je zanje to zelo pomembna strategija za spopadanje s
težavami - oziroma bolj za bežanje od njih.

Uh, lovely, a veš da sama tudi poznam en tak primerek... pa je punca v
20ih pa še kar laže... jaz nevem kaj je s temi ljudmi... od raznih je
10 tipov vanjo zaljubljenih in ona sploh ne ve kaj bi, do raznih lažeh
o starših, premoženju, skratka preveč da bi vse naštela...



Pa drugače, če odmislim laganje je čisto vredu punca....  sem se
tud sama sekirala pa razmišljala kaj naj, pa sem se odločla da je
dovolj stara, da bi morala vedeti kaj je prav in kaj ne.... mislim, ne
da se mi z njo in njeno "oh-in-sploh-popolno" osebnostjo ukvarjati, sem
omejila stike bolj kot ne... in pač greva včasih na kavo, izmišljotine
pa kar preslišim... saj te čist razumem, da te to verjetno precej jezi,
samo povem ti, da ni vredno tvojega sekiranja.... ni tvoja naloga, da
jo kakorkoli popravljaš, vzgajaš, etc. ... so bili časi, ko sem se jaz
tudi sekirala kako je lahko ona taka, pa zakaj to dela, ker ji
pravzaprav nič ne manjka, meni je vseeno koliko imajo moje kolegice
denarja in kakšno "moč" ima njen oče... saj ne pričakujem nevem kaj od
njih. Sploh pa ne materialnih stvari...



Zna se zgoditi, da mi bo enkrat, ko bo imela spet "pametne" prekipelo
in jo bom nadrla, kot to ženske znamo, in morda se bo potem punca
zamislila sama nad sabo. Do takrat dam pa roke stran od nje, njene
besede pa pri enem ušesu noter, pri drugem ven.



Za to mojo kolegico se mi približno svita, da so krivi kakšni kompleksi
iz otroštva, ko je najbolj tisti čas, da je treba biti popularen. Samo
eni potem prerastejo/mo to fazo, drugi pa ne.



Upam, da sem bila v pomoč. Lp

Jao kakšni čudaki, saj je dosti takšnih, ko so sam na jezik in baharijo.
Pri teh moraš njihova dejanja delit z 10, to kaj imajo njihovi frendi z 20, da je kaj resnice.

To, da nisi zadovoljen, če te drugi ne hvalijo, je kar težka za
pozdravit, videti sebe skozi oči raje, katera je lahko pametna ali
butasta in je ne moreš kontrolirati oz. jo lahko z neprimernimi
sredstvi in dejanji, te prej ko slej pelje v depresijo.

He, hee, ko je ravno abt0 napisal o preračunavanju čvekanja bahačev sem se spomnila znanca, ki je bil v naši družbi pred dobrim desetletjem in se je neprestano lagal, kako vozi Harleya, kako je življenje pri Hell s angelsih, kakšne kupe denarja obrača in drugo, citiram :"kok je enga u jajca nabou" in podobno.Pravzaprav je imel pa v tej smeri samo usnjeno jakno z motorhead slikco, primerno usnjeno kapco, denar za rundo in občasno ključ od vikenda svojih staršev na verigi, ki mu je krasila nečvrste ritne mišice. Hitro nam je bilo jasno, da so njegove zgodbe daleč od resnice, zabavali smo se pa vseeno. Slava mu, kakšna domišljija! No, živ je še, samo ne vem, če še toliko laže.