A je katera brala kakšnih 14 dni nazaj v Večeru analizo Svetlane Slapšak o parfumu Femme? :)Meni je tekst ful zanimiv, poljudno napisan in nekoliko drugačen vidik, pogled na parfume, združen z zgodovino...
Ne vem zakaj, ampak nekako mi je naša Malina prišla v misli, ko sem tole brala;) mogoče se motim....
Btw. a tega parfuma original se čisto res ne dobi več?;)
Femme de Rochas
|
Ta
esej o zgodovini parfuma, poimenovanega Femme, se dotika zgodovinskih
sprememb, ideologije in celo pravljične delitve na dobro in zlo. Vse se
je začelo s slovitim francoskim kreatorjem Marcelom Rochasom (1902-55).
Ta se je v mladosti gibal v intelektualnem okolju, toda znani pisatelj
in režiser Jean Cocteau in že slavni modni kreator Paul Poiret sta ga
pripravila do tega, da se je posvetil modi. Kaj kmalu je Marcel Rochas
osvojil tržišče, po katerem so hrepeneli vsi francoski modni kreatorji
- Hollywood. Še zlasti je bil uspešen s svojimi majhnimi črnimi
oblekami, ki jim je dodajal bele dodatke in široka ramena s poudarjenem
gornjim delom rokava. Ta kombinacija je bila kakor naročena za
črno-beli film in številne igralke so poskrbele za širjenje slave modne
hiše Rochas, še posebej Marlene Dietrich, Carole Lombard in seks bomba
Mae West. Mnogi menijo, da je nepozabna oblika stekleničke s parfumom
Femme spomin na postavo Mae West. Marcel Rochas je uvedel vrsto
novosti, denimo steznike iz črnih čipk, žepe na ženskih krilih, ločeno
prodajo modnih dodatkov. Med nemško okupacijo Francije je doživel svojo
največjo ljubezen s Heleno, se z njo oženil in njej v čast izdelal nov
parfum. Pri tem je na pomoč poklical velikega strokovnjaka in snovalca
parfumov Edmonda Roudnitsko, imenovanega "Nos". Ta je ustvaril
kombinacijo vonjev, ki je v skladu z lestvico vonjav za parfume videti
takšna: nota (značilnost) glave - breskev, sliva, stolistna vrtnica,
nota srca - ylang-ylang, jasmin, nota osnove - hrastov mah.Parfum
Femme je ostal spomenik ljubezni in želji po svobodi v mračnem času,
leta 1943. Njegovi proizvodnja in prodaja sta bili možni šele po
končani drugi svetovni vojni leta 1945. Tistega leta je Marcel Rochas
dal na trg svoj steznik, ki je poudarjal pas - Američani in Francozi so
ga poimenovali guepiere oziroma waspie, pri čemer oba naziva spominjata
na oso oziroma njen ozek život. Modna hiša Rochas je bila uspešna vse
do leta 1955, ko je Marcel umrl. Njegova vdova je dejavnost ohranila,
vendar s slabšim uspehom. Vseeno se je hiša Rochas obdržala na modnem
vrhu, sodila med najbolj slavne pariške modne hiše in je uspešno uvedla
celo vrsto parfumov. Šele leta 1987 je nemška firma Wella kupila večji
del Rochasa. Po krajšem sodelovanju z angleškim modnim kreatorjem
Petrom O"Brianom je modno oblikovanje hiše leta 2003 prevzel mladi
Belgijec Olivier Theyskins. Pred dvema letoma je kozmetični del
Rochasa, kjer je delalo le še kakih deset specialistov, odkupilo
ameriško podjetje Procter&Gamble. Vse je že kazalo, da bo
proizvodnja parfumov Rochas splavala po vodi, potem pa so, nasprotno,
dali na trg celo nekaj novih. V današnjem svetu velikih in kapitalsko
močnih kozmetičnih multinacionalk skoraj ni mogoče ugotoviti, ali sta
kaka hiša in kakšno ime izvirna: za vselej so minili časi genialnih
kreatorjev, modnih hiš in najvišjega razkošja.
Zgodba o velikem
parfumu Femme, ki slavi ženske, ljubezen in svobodo, se od tu naprej
nadaljuje neprijetno. Velika modna in kozmetična hiša Hugo Boss je
kratko malo prevzela to ime in od minulega avgusta kot Femme ponuja
parfum nenaravne roza barve in nemogoče kombinacije sintetičnih in
naravnih vonjev. To sramoto za tradicijo parfumov in legendarnih
"nosev", kakršen je bil Edmond Rudnitska, na naši televiziji
propagirajo z napačnim izgovarjanjem besede femme, namreč kot fem
namesto kot fam - kar je dokaz bede naših medijev, kakor da pri nas
nihče ne bi znal francosko. Tudi podjetje Garnier ima v naši reklamni
različici na koncu "r", drugače kot francoski izvirnik... Ni še znano,
ali in koliko je Hugo Boss plačal za prevzem imena Femme. Pa tudi če je
šlo za korektno kupčijo, še zmeraj gre za prevaro. Medtem ko je bil
parfum Femme hiše Rochas simbolični pozdrav koncu nemške zasedbe in
druge svetovne vojne, navaja firma Hugo Boss vprašljive podatke o svoji
preteklosti. V današnjih reklamah navajajo, da podjetje s tem imenom
obstaja od leta 1923, kar je nekakšno hvaljenje z dolgim obstojem.
Tovarna konfekcije in modna hiša Hugo Boss AG je med drugo svetovno
vojno krojila in izdelovala uniforme za nemško vojsko. Ponos hiše Hugo
Boss so bile uniforme esesovcev. Neonacisti danes hrepenijo po "seksi"
uniformah pripadnikov SS, te uniforme so sestavni del erotične
subkulture, pričakovano okrasje sado-mazohizma. Poleg tega je uspeh
delniške družbe Hugo Boss temeljil na brezplačnem suženjskem delu
pripadnikov "nižjih" ras, vsaj tistih, ki so lahko imeli prisilno delo
za srečo v primerjavi z internacijo v koncentracijskih taboriščih. Hugo
Boss se je po vojni znašel ob javnem stebru sramote in je moral plačati
denarno kazen, ker je sodeloval z nacističnim režimom. Umrl je leta
1948. Kolikšno škodo je firma v resnici imela, je razvidno iz njenega
hitrega vzpona v času dotekanja ameriških dolarjev v Zahodno Nemčijo.
Ko so v ameriških medijih leta 1997 objavili neprijetno zgodbo o
preteklosti hiše Hugo Boss (razkrili so jo novinarji avstrijskega
tednika Profil), so pristojni zgolj menili, da je medtem minilo že
veliko časa in da ni več mogoče ničesar storiti - in hiša Hugo Boss je
nadaljevala uspešno poslovanje v ZDA. Ob tem se vprašaš, ali ji to
opozorilo na preteklost ni prej koristilo kot škodovalo... Niti močnemu
judovskemu lobiju v ameriški modi se ni posrečilo resneje omajati
položaja te firme. Zdaj v tem podjetju ni več nobenega člana družine
Boss, preoblikovala se je v multinacionalko, pri čemer je njen dobršen
del v rokah Italijanov. V reklamah ni omenjen tisti neprijetni podatek,
ki bi od nakupa odvrnil vsaj nekatere starejše kupce.
Vendar ima
ta zgodba svojo logiko: bivše nacistično podjetje je opustilo stari
francoski parfum, simbol ljubezni in svobode, ukradlo njegovo ime in
izdelalo parfum, ki simbolizira nov čas in njegove značilnosti: krajo,
pozabo in izgubo zgodovinske zavesti, vrednot, sloga in
individualnosti. Napaka v izgovorjavi je le še krona žalitve okusa in
spomina. Simbolični pomen te zgodbe iz divjega sodobnega kapitalizma ni
v nadomestitvi starega z novim, marveč v nasilni igri, ko za "novim"
tiči fantom starih grozot. Pozaba je zločin, ker povzroča zmedo pojmov
in izrazov, ker žrtev zamenjuje z uspešnim zločincem, ker kaže, da je
izguba individualnosti poplačana. V novi in žalostno površni
demokraciji se lahko odločimo, da ne bomo kupovali Bossovih izdelkov,
in lahko glasujemo za nekoga, ki bolj spominja na stari parfum Femme
kot na nekoga, ki poziva k prostaškemu populizmu, namreč s parfumom z
napačno izgovorjavo: ti dve možnosti ne pomagata prav veliko pri
soočanju s pravim vprašanjem, kako prenesti znanje o okupacijah, o
nacizmu, o prisilnem delu, celo o parfumu. Današnja znanost dobro ve in
raziskuje, kako vonjave spodbujajo spomin in kako je nos pomemben za
razumevanje preteklosti, obujanje spominov, osebne opredelitve. Kaj naj
počnemo v svetu, v katerem ne moremo več "zvohati" pravih namer borcev
za pozabo?
Femme ni bil moj prvi parfum, vendar je ostal moj
najljubši. Izkušena starejša dama je menila, da nikakor ni primeren za
moj maturantski ples, tako da je moral počakati na poroko. Drug
dragoceni nasvet se je glasil, da mi priljubljenega parfuma ni treba
kupiti sami. Tega nasveta sem se spomnila, ko sem pred letom dni
nenadoma našla stekleničko Femme v free-shopu na skopskem letališču;
vendar sta se obred kupovanja parfumov in svet, kjer se to dogaja, že
zdavnaj spremenila in tudi tista starejša gospa je že dolgo mrtva. Ko
sem stekleničko odprla, so z vso močjo obuditve spomina privrele na dan
note glave: breskev, sliva in stolistna vrtnica. Dragocena tekočina, ki
jo je ustvaril "nos" z nenavadnim imenom (češkim?, judovskim?, vsekakor
nos "rasno nečistega" človeka), je bila temna, naravna, jantarjeva.
Oblika stekleničke je bila resnično zgovorna in genialno enostavna,
oprema (zamašek in škatlica) črna. Vse sta prevevala elegantnost in
slog. Odkar obstaja novi Femme z neuravnoteženo gladino tekočine,
cevasto obliko stekleničke in lažno barvo, na vse to gledam drugače:
stari Femme je zame zdaj protifašistični parfum.
SVETLANA SLAPŠAK 
Če katera lahko pomaga bi bila vesela. Kako sploh kupiti recimo ta parfum? Kartice nimam 
, očitno zna Slapšakova napisati tudi čisto berljiv članek...
. zato rada berem nekatere parfumske bloge, ker v parfumu vidijo zgodbo in ne le obarvane dišeče vode v lepi steklenički. 
