da se še malo vrnem na otroke. jaz sem imela hčerko pri 33 letih, sina tri leta kasneje. po vseh mogočih kolobocijah z zanositvijo sem že opustila misel na otroka. isti hip, ko sem zvedela, da sem noseča, sem bila v desetih nebesih, ne samo v sedmih. mislim, da vsaka ženska začuti željo po otroku in zanosi točno takrat, ko je pravi čas za to.
pa še tole: dekle, ki me je nadomeščala med prvo nosečnostjo, je rekla, da je imeti otroka največji egoizem na svetu in da ona nikoli ne bo imela otrok. sedaj ima dva. imeti otroka pomeni veliko odrekanja, nikakor pa ne žrtvovanja. imeti otroka je nekaj najlepšega na svetu tudi takrat, ko ti skače po glavi in kravžlja živce.
jaz imam prijateljico, ki je prvega otroka imela pri 22 letih, zadnjega, 4. pa pri 41 letih in se imajo krasno, ta mali je pa največji sonček. poznam pa tudi eno žensko, ki je bila že babica (51 let), ko je imela petega otroka, pa je ravno tako vse v redu.
hočem reči, da je vseeno kdaj pride otrok, vedno je v redu, če le ni prezgodaj. lp.