Včeraj sem si film ogledala še na velikem platnu. Še danes hodim okrog čisto raztresena.
To je film, ki bi si ga moral čisto vsak ogledati... Po tem začneš
razmišljati čisto drugače. Hkrati pa nekako izgubiš upanje v dobro
ljudi - takšno klanje, ki se je dogajalo v Ruandi l. 1994, se dogaja še
danes v nekaterih afriških državah. Vodilni zahodnih držav so
obljubili, da ne bodo dopustili, da se še kaj takega zgodi. Zdaj sedijo
in gledajo morijo - v Kongu, Sudanu... Pošiljajo pomoč? Pomagajo na
kakršenkoli način? Ne.
Zdaj mi je še bolj žal, da mi ni uspelo na pogovor z izjemnim g. Rusesabagino - neverjeten človek...
Zelo priporočam ogled filma, vendar opozarjam, da so vmes zelo pretresljive scene.