Fantove kolegice

nimam več kaj dodat na vse te dobre odgovore kot da se strinjam čisto z vsemi!!
punca, trikrat se obrni na petah in ponosno in z dvignjeno glavo odkorakaj iz njegovega življenja (nadomestila si je itak že našel, tako da za njega se ne sekiraj več!), svoje življenje pa si spravi še bolj v red kot si že začela!! in vidiš, da že sedaj je boljši občutek, je res?

tut js sm dobila občutek, da ima ON komplekse glede svoje inteligence, mogoče dvomi vase, da ne bi zmogel svojega faksa itd. - pa se zato toliko napihuje in se obdaja s samimi izobraženimi, davna "slabše od sebe" itd. Al je pa samo malo usekan, resno...
Dobro, saj se tudi jaz rada sem pa tja pogovarjam z ljudmi s katerimi imaš lahko malo širše debate, na malo drugačnem nivoju, ampak da bi pa prezirala real people?? ojoj... ne ne! Sej sem jaz tudi navaden človek in ne nekaj več!
Če dobro pomislim, mi z leti "filozofiranja" tut ne toliko več pašejo kot so mi nekoč. Zelo pogosto mi folk, ki preveč pametuje, hitro postane utrujajoč. Včasih pa mi je bilo fino. hmmm.
Čeprav ne verjamem, da se s temi prijateljicami po sms-ih in na smučanju in na pijačkah itd. pogovarja o stroki s faksa!! Preprosto ne verjamem! Ker če bi mu bilo toliko do pogovorov o tem, bi jih z veseljem imel tudi s tabo (ti kej razložil itd) in sigurno bi imel tudi moške kolege s faksa za ta namen. Ponavadi jih imajo fantje celo več kot pa ženskih kolegic. Če jim je v interesu samo pogovor seveda.

Glede prve resne veze pa je zelo redko res najboljša! Ker iz veze v vezo se učimo, rastemo, bolj vemo kaj nam ustreza in kaj ne in vedno bolj smo bližje res pravemu. In nekdo, ki v temelju nima istih vrednot kot ti (odnos do denarja, prestiža, izobrazbe, način življenja, komuniciranja, ...), se mi enostavno ne zdi primeren za resno vezo, za skupno življenje in prihodnost!

Če ti VEŠ, da ne gre samo za fazo in si poskušala stvari uredit, potem žal ne vidim druge rešitve kot to, da se razideta ti pa si najdeš primernejšega partnerja. In kolkor berem, ne vidim razloga, da si ne bi mogla najt stokrat boljšega. Maš v glavi na mestu vrednote in se bo našel nekdo, ki jih bo znal cenit in videt in ljubit! Samo res, najprej se postavi na svoje noge nazaj, kot si že včasih stala. Boš videla, da gre hitreje kot si misliš, samo odločit se je treba!!

Na tvojem fantu te moti en kup stvari, da ne omenjam njegovega obnašanja in samega odnosa do tebe, miljonkrat se skregata, je egoističen, obstaja verjetnost da te vara, ampak ti bi rada ostala z njim, ker ti veliko pomeni.

Moj nasvet? Ostani z njim. Zato, ker si tega želiš, čeprav veš vse, kar so ti povedale gospodične tule nad mano in veš, da imajo prav, ampak ti si zatiskaš oči. Očitno moraš it skozi to šolo, samo nekaj mi obljubi... ne postani potem zakrknjena sovražnica moških, za katero bodo vsi moški ženskarji, ki jim je mar samo za sveže meso... ko boš spet samska, si pusti, da te najde nekdo, ki si te bo želel na pravi način.

z vsemi se zelo strinjam! Če si v Ljubljani, pa imaš že eno ramo za pojamrat Jaz sme ti na voljo. Le pogumno punca, si še mlada, začela si z delom, danes bo, lahko greš na svoje, odpira se ti nova knjiga, ki jo lahko maksimalno izkoristiš in popišeš s samimi lepimi stvarmi.

Če je tvoj fant že zdaj tak, kaj bo šele ko mu bo uspelo diplomirat! Ti boš ploščica, ne tepih. Čimprej stran, res.Me prav zanima na kateri tako eliten faks hodi! Hm, zdej mi je pa prav prišla na pamet blondinka s Harvarda, ampak ne v zvezi  s tabo sončnica, pač pa v zvezi s tvojim fantom. če še nisi gledala, si oglej. V filmu on njo pusti, ker gre študirat na Harvard. Pusti pa jo zato, ker ima velike načrtne, ona pa je zanj premalo pametna. Nato ji uspe prist na Harvard, on se čudi, na koncu pa je ona zelo uspečna, on pa nek povprečnež...no, grobo povedano. Je mal pretiravanja v filmu, ampak point je enkraten, namreč, zaupaj vase, in ne pusti drugim, da te razvrednotijo.

ja to je res.
in še punca dobi čudovitega fanta, ki jo zna podpirat v težavah in v dobrem in vedno verjame vanjo ter ne vidi v njej samo blondinke.

sem mogla dodat . film ima res dober point.

jaz sem prvič vstopila v zvezo s popolnim zaupanjem. s fantom sva bila eno leto prej prijatelja in bil je nor name poslušal me je, me tolažil, hodila sva na izlete. No po enem mesecu in pol ko sva hodila pa me je prevaral z bivšo s katero sta bila prijatelja. To sem izvedela od nje sredi Ljubljane čista sramota. Ostala sva skupaj ampak od takrat naprej veljajo drugačni dogovori.
On se zaveda, da mu ne zaupam več in da sem od takrat naprej bolestno ljubosumna.
S to bivšo je moral prekiniti vse stike, kar se pa kolegic tiče moram pa preden se z njimi dobi zvedeti kam gresta in za koliko časa. Prepovedane so tudi debate o osebnih stvareh, ker to ljudi preveč zbližuje.
Imel je ogromno prijateljic zdaj so samo še 3 najbližje. Vsakič, ko se z njimi dobi me stiska v želodcu in se večkrat pogovarjava o teh stvareh, ker me je strah.

Nočem jih spoznat, sploh ene v katero je bil zaljubljen v gimnaziji ne, pa jo bom slej ko prej morala. Po eni strani je dobro, da postanete kolegice z njimi, ker prijateljici nikoli ne bi speljale fanta! pa še sovražnika se splača met najbližje, da poznaš njegove šibkosti.Tako, da če ste sposobne se zbližat z njimi priporočam! zase pa ne vem kako mi bo ratal, ker že ko pomislim nato me tako zvija v želodcu, da mi gre kar na bruhanje.

No pa še par besed o ljubosumju. Sama sem zelo ljubosumna in sem se vrgla v to naredila raziskovalno nalogo o varanju in ljubosumju in hodila na terapije.

Do česa sem prišla v enem letu ukvarjanja s to temo?
Enim ljudem enostavno lahko zaupaš drugim ne moreš nikoli (primer bila sem že pri 4 psihologih v svojem življenju pa sem zaupala le eni tej zadnji. Ne vem zakaj ampak tako to je.)

Ko si enkrat z nekom v zvezi in postaneš ljubosumen se to ne bi nikoli spremenilo.
Edino kar lahko storiš je, da se s partnerjem pogovoriš, mu iskreno poveš, da si ljubosumen in posesiven morda zavisten, priznaš česa vsega se bojiš, poveš kašne zgodbice se ti pletejo po glavi, poveš, da se zavedaš da pretiravaš ampak da si ne morš pomagat, da trpiš.

Tvoj partner pa ti mora pri tem pomagati. Nič ne pomaga, če te ne posluša in ti bežno odgovori, da si preveč ljubosumna in da ni nič. Ker tak odgovor je dokaz, da te ne jemlje resno in boš zaradi tega vrjetno še bolj ne sigurna.

Pomaga pa, če te partner resnično posluša in pove svoje mnenje, morda se odpre in tudi on pove da je kdaj pa kdaj ljubosumen ali da ga je strah da bi ostal sam. Nato pa ti odgovori zelo nežno ampak realno, s kom se morda res ne splača dobivat in omeji sestajanje z njim in pa kdo je in zakaj mu je pomemben in se dogovorita, da ti pove kdaj se bo s to osebo dobil, kam gresta, kaj bosta počela. In ti nimaš pravice prepovedat s kom se naj dobiva in s kom ne, imaš pa pravico povedat, da te je strah in kaj se ti plete po glavi njegova dolžnost pa je da te na primeren način potolaži.

Če pa moški v vseh teh stvareh noče sodelovati, se mu zdijo pogovori neumni ali smešni, pomeni da te ne spoštuje, ne jemlje resno, da ni zrel, ali pa da se mu ne zdiš vredna da bi vate vložil toliko truda.
Takrat pa brez razmišlanja glavo pokonci in se zavedat, da ti si kar si, da je tvoje ljubosumje del tebe, da včasih to pomeni da si bolj strastna, da ljubiš z vsakim atomom svojega telesa in da boš nekoč našla moškega, ki mu bo to všeč! In pojdi proč, ker v zvazi z nekom, ki te ne razume ne boš nikoli srečna!

Summertime, nisi trapasta punca (jasno razvidno iz razmišljanja + zelo zrelo od tebe, da si poiskala pomoč), po drugi strani pa "keep your friends close, and your enemies closer" logika ni zdrava, še manj pa zrela.

Zakaj se mučiš? Zaupanje je temelj uspešne zveze, požrla se boš na tak način.

Ah pa saj se ne mučim. Se pogovoriva, ko nastopijo problemi. Drugače pa ne razmišljam o tem, razn če debata nanese. S terapijo sem pa že opravila pa niti ni bilo zaradi ljubosumja ampak težav v spolnosti zaradi zlorabe v mladosti sva pa s psihologinjo s katero sva ostali v stikih, ker je bila tudi moja mentorica raziskovalne naloge, veliko časa posvetili tudi ljubosumju. In resnično ni več tako hudo.

Sem pa še zelo mlada in na začetku sem vse jemala zelo resno. Sedaj pa vem, da če bo prestopil mejo moje tolerance, da se bom zaradi česarkoli preveč sekirala, če bom nesrečna... da bom po hitrem postopku rekla adijo in zavila v prvo kozmetično trgovino se našopingirala do nezavesti in si našla drugega

pa še nekaj sem pozabila pri meni je mogoče večji problem od ljubosumja zavist! Velikokrat se namreč primerjam s temi kolegicami pa mi nobena niti do gležnjev ne seže pa ne morem, da ne bi razmišljala je bolj suha, bolj bogata, bolj nasmejana, bolj sproščena, bolj prijazna.

Pa se zavedam da je preveč suha in da mam jaz popolno žensko postavo, pa se zavedam, da imam dovolj denarja, pa se zavedam, da je včasih neumno če se non stop smejiš in da gredo meni taki ljudje pravzaprav na živce, pa se zavedam da morda tudi ona ni sproščena ampak samo tako izgleda, pa se zavedam, da sem osebno čisto prijazna, da če sem iskrena ni pa nič narobe pa če tudi je na koncu kdo užaljen in da ne maram takih ljudi, ki so preveč prijazni.

In na koncu se zavedam, da ubistvu nočem bit taka kot ona in da sem točno taka kot želim biti! Če je še katera zavistna naj poskusi v glavi razmisliti, če res želi imeti to kar ima nekdo drug in kaj imaš sama kar tisti s katerim se primerjaš nima!