Objavljeno: 30. dec 2005 19:26
Kopiram:
"Današnji dan sem si zamislila čisto drugače. Nameravala sem do Postojne podelit nekaj poljubov in objemov z željami za (še) lepše prihodnje leto moji najljubši veterinarski inšpektorici, pa ponovit vajo v Ljubljani z našim veterinarjem. Na poti me je ujel klic z veterinarske ambulante v Postojni. Povedali so mi, da je ponoči nekdo za njihovo ograjo z verigo priklenil psa ali psičko, ki se pa ne vede najbolj prijazno. Pa sem zavila najprej tja in si ob tem mislila....eh, še ena prav klasična zgodba...
Zagledala sem psičko, staro cca 1 leto in pol, zvito v čisto majhno gubo, ki je najprej dvignila samo ušesa. Ko sem jo ogovorila, je vstala, se vzpela s prvimi tačkami name in začela mahati z repom tako zelo, kot da se poznava že dolgo. Prisežem, da sem jo videla prvič...in začela razlagati, da ni moja in da ne vem, zakaj do mene ni nič huda. In prav ganila me je, s tistimi svojimi belimi zamrznjenimi brki in vsa premražena.
Prav pridno je počakala v avtu, ko sem nazdravila na boljše leto, ki prihaja in odpravili sva se v Ljubljano. Na kliniki sem povedala, da imam sicer psičko s sabo za pregledat, ampak da najbrž ni nič takega...da bi bilo morda dobro le, da dobi antibiotik za domov, ker smo že takoj opazili, da ima mleko, pa da se začenja mastitis...Pregled je pokazal, da je Brčica kotila kakšnih 20 ur prej, da še vedno precej krvavi in da to ni čisto normalno. Odločili smo se za takojšnjo sterilizacijo, ob tem pa so odstranili še mladička, ki sam ne bi uspel priti na ta svet, mrtvega seveda. Ni tako klasično, kot sem pomislila najprej...da so se pač znebili psičke, ki bi imela čez pol leta spet mladičke in so ugotovili, da je z njimi precej dela. Prav nič dela niso imeli z njimi oziroma ravno toliko, kot je treba, da...
Nič ji ni jasno, naši Brčici. V komaj nekaj urah se ji je svet obrnil na glavo. Meni pa tudi ni jasno, kako je mogoče, da ob vseh mogočih možnostih za rešitev problema izbereš prav najbolj nemogočo...
Naj se že neha. Menda je to edina moja želja za prihodnje in vsa ostala leta, ki prihajajo. Ko bi vsaj vsak od nas poskusil poiskati najboljšo možno rešitev za vse mogoče težave, pa bi bilo najbrž lažje na tem svetu vsem nam.
Zagledala sem psičko, staro cca 1 leto in pol, zvito v čisto majhno gubo, ki je najprej dvignila samo ušesa. Ko sem jo ogovorila, je vstala, se vzpela s prvimi tačkami name in začela mahati z repom tako zelo, kot da se poznava že dolgo. Prisežem, da sem jo videla prvič...in začela razlagati, da ni moja in da ne vem, zakaj do mene ni nič huda. In prav ganila me je, s tistimi svojimi belimi zamrznjenimi brki in vsa premražena.
Prav pridno je počakala v avtu, ko sem nazdravila na boljše leto, ki prihaja in odpravili sva se v Ljubljano. Na kliniki sem povedala, da imam sicer psičko s sabo za pregledat, ampak da najbrž ni nič takega...da bi bilo morda dobro le, da dobi antibiotik za domov, ker smo že takoj opazili, da ima mleko, pa da se začenja mastitis...Pregled je pokazal, da je Brčica kotila kakšnih 20 ur prej, da še vedno precej krvavi in da to ni čisto normalno. Odločili smo se za takojšnjo sterilizacijo, ob tem pa so odstranili še mladička, ki sam ne bi uspel priti na ta svet, mrtvega seveda. Ni tako klasično, kot sem pomislila najprej...da so se pač znebili psičke, ki bi imela čez pol leta spet mladičke in so ugotovili, da je z njimi precej dela. Prav nič dela niso imeli z njimi oziroma ravno toliko, kot je treba, da...
Nič ji ni jasno, naši Brčici. V komaj nekaj urah se ji je svet obrnil na glavo. Meni pa tudi ni jasno, kako je mogoče, da ob vseh mogočih možnostih za rešitev problema izbereš prav najbolj nemogočo...
Naj se že neha. Menda je to edina moja želja za prihodnje in vsa ostala leta, ki prihajajo. Ko bi vsaj vsak od nas poskusil poiskati najboljšo možno rešitev za vse mogoče težave, pa bi bilo najbrž lažje na tem svetu vsem nam.
fotki:
Polona"
Jaz pa dodajam: Kaj se je zgodilo z njenimi mladiči, nam lahko pove že minimalna uporaba domišljije..... uf, kako sem besna.... pa žalostna tudi.
Katarina
Katarina
0
0
.
pritrjen en magnet, Brčica pa na šnofli drugega! Tega nam pa še ni uspelo fotodokumentirati, a nekega dne.... 
. To morte dokumentirat!
