niika, to obremenjevanje/neobremenjevanje je za moje pojme lari fari. ti bom na kratko opisala svojo situacijo, da boš razumela zakaj
z možem sva poskušala zanosit 15 mesecev. sem tudi jaz mislila, da se bo prijelo takoj, pa sem se že taprvi mesec sekirala, kaj delam narobe in to se je iz mesca v mesec stopnjevalo... ob tem pa sem ves čas poslušala, naj se ne obremenjujem, da ko bom najmanj razmišljala, da se bo takrat prijelo... in podobne že bruhastično nadležne stavke.
po osmih mesecih poskušanja so se v mojem življenju zgodile marsikatere spremembe: poroka, novo stanovanje, ki ga je bilo potrebno opremiti, plesni tečaj in nov hišni ljubljenček, so mi misli na zanositev za skoraj pol leta potisnile v ozadje. in tudi z neobremenjevanjem se ni zgodilo nič...
ob koncu zime so se spet zadeve v mojem življenju začele spreminjati. začela sem si pripravljati svojo hrano (študentska je bila do sedaj zakon, sploh, ker je bila cenejša), začela sem intenzivno telovaditi, ker sem si preprosto pred poletjem želela izoblikovati telo za kopalno sezono, povečala sem vnos sadja in zelenjave, zamenjala sem navadno sol za himalajsko, in čeprav nisem toliko razmišljala o zanositvi, sem kljub temu bila malce pozorna na to, kako bi lahko izboljšala plodnost, zato sem se malo pozanimala in zvedela, da je korenina maca (bljak, zanič
) dobra za to, poleg tega pa naj bi neplodnim ženskam primanjkovalo žvepla, ki pa se nahaja v česnu in čebuli, ki sta postali moji najljubši sestavini obroka
nakar spomladi izvem, da je moja sestrična (plodna kot mačka) že tretjič noseča! in jaz spet v jok, kdaj bom jaz na vrsti in se začnem sekirat in obremenjevat itd... ampak glej ga zlomka, naslednji mesec sem tudi jaz ugledala pozitiven nosečniški test. kasneje pa še nov šok...dvojčka nosim
nauk te zgodbe: kot že na začetku omenjeno, ne sekiraj se, če se pač obremenjuješ s tem. meni osebno se zdi, da moraš stres občutiti na zdravju in počutju, da je res nekaj narobe, da ne moreš zaradi tega zanosit. jaz sem se pač pozanimala, kaj lahko sama storim, da si povečam možnosti zanositve in očitno je vse oziroma nekaj od zgoraj naštetega pomagalo. če pa ne gre nič od tega, je pa še vedno možnost zdravniške pomoči.
Čeprav vem, da je lažje rečt. Ne imet slabe vesti, to je najslabše. Svojemu pa reci naj ne teži, ker je to še slabše. Bo že, ko bo.
. Sva pa drugače bila pridna vsak dan v tednu ovulacije in tudi prej, tako da upam, da se bo kaj prijelo. Ne želim se obremenjevati s tem, nočem postati obsedena, ampak se bojim, da bom postala, če bo predolgo trajalo. 
Vem, da mi ne bo nič pomagalo, če se bom obremenjevala...da ne bo pomote, to ni vsak dan, samo dvakrat na mesec sem res vsa živčna in se sprašujem, kaj delava narobe (PMS?)...minilo je 8 mesecev od prenehanja jemanja KT in pol leta, odkar sexava brez kakršne koli zaščite. Ne štejem dneve plodnosti, ovulacije itd...sexava, ko nama paše, skoraj vsak dan. Sva kar pridna 
In tudi moje kolegice so vse zanosile takoj, tako da je pritisk še večji. Zato pa nobenemu nisem povedala, da delava na tem, ker potem bi vsi spraševali, če je že kaj ... 
