Super, hvala Pegasus, to bi bilo res fino. že vidim, da sem nabrala
premalo školjk, ampak kaj, ko takrat nisem imela torbe s sabo,
sem jo v avtu pustila in sem jih lahko nabrala le toliko, kot sem jih
lahko v roki nesla. Pa takrat sem si še mislila, da jih bo še preveč,
zdaj imam pa že polno idej, kaj vse bi lahko z njimi naredila. No, bom
za naslednjič vedela.
želvic pa na žalost nisva videla. Videli so jih tisti, ki so šli z
organiziranim izletom na želvji otok. Pravzaprav so videli le eno
želvo. Midva pa nisva šla na tisti izlet, ker sva si rajši sama
sposodila čoln in šla na tisti otok kar v lastni režiji. Nama skupinski
izleti niso ravno všeč, je več zabave, če si sama krojiva dan
.
Sva šla pa na organiziran izlet z ladjico od pristanišča v Zakintosu do
razbitine v zalivu tihotapcev in ravno ko smo prišli do tja, so prišli
od obalne straže s čolnom pa helikopterji in smo vsi mogli odpluti
stran (bile so tri ladje in še nekaj manjših privat čolničkov), zato
ker je ravno takrat prihajal en bogataš (ne spomnim se imena ampak je
lastnik enih znanih športnih klubov, nogometnih se mi zdi) in je
prihajal v ta zaliv, podkupil policijo, da so odstranili vse ljudi, ker
se je hotel sam kopati in sončiti pri razbitini
.
Saj večina folka iz naše ladje je takrat že bila na obali pri
razbitini, ostali dve ladji sta pa ravno prihajali v zaliv in niso več
mogli na kopno. Tako da mi smo jo še čisto normalno videli in kdor je
hotel na obalo je šel, ostalo so bili pa kar prikrajšani. Meni je bilo
čisto vseeno, pravzaprav sem bila vesela, da smo mogli hitro it, ker
jaz sem blazno trpela, ker na severu je bolj razburkano morje zaradi
vetrov in mi je bilo na ladji blazno slabo - fant je vzel tableto
proti morski bolezni, jaz sem bila pa frajerka in zatrjevala da meni pa
že ne bo nič, me je pa skoraj pobralo
.
Tako da niti nisem hotela it na kopno, ker je bila razburkana voda in
si moral plavati do obale pa vse jih je metalo sem in tja, jaz sem bila
pa na robu bruhanja in sem itak samo čakala, da gremo, tako da mi je
tisti bogataški model še uslugo naredil, da smo hitreje šli. Saj na
vzhodni strani je bilo čisto lepo, mirno morje in mi ni bilo nič,
ampako ko smo prišli na sever se je pa začelo. Tok mi je bilo slabo,
potem pa še toliko bolj, ker so okrog ljudje hodili s hrano, pa mi pod
nos smrdeli s čiki
,
ene 3x sem že hotla vstat in it čez ograjo bruhat. Ampak mi je bilo
nerodno, ker kolikor sem uspela videti, sem bila pomoje edina s
tovrstnimi težavami, vsi so se imeli prav fino, pili, jedli, kadili, se
smejali, jaz pa skoraj umrla tam gor. In takrat sem se zaklela, da
nikoli več na skupinske izlete, ker če sva sama, si itak sproščen in ti
ni slabo, če ti pa že je, si daš pa duška čez ograjo, pa te itak noben
ne vidi
.
No, ampak vseeno je bil tudi ta izlet dober, ker potem ko smo prišli
spet nazaj na mirno vodo, pri tistih modrih jamah, mi ni bilo več slabo
in je bilo ok. Pa če nebi šla na ta izlet, nebi marsikaj zvedela,
recimo kako se je zgodil brodolom in potem tisti vrelci žvepla, ki so v
bližini modrih jam, ker potem sva vse te točke obiskala še z avtom po
kopnem in tisti dan je bil pa res najlepši. Tako da mi vseeno ni žal,
da sem šla. Samo tableto moram od zdaj naprej vedno vzeti.