Kje so meje - biti starš ali 'd best friend'?
Ali je življenje staršev (kot tudi usoda) preveč prepleteno z usodo in življenjem otrok?
Je ločitev od staršev nujna?
Ali se otrok kljub -morda vedno večji- prepletenosti, lahko izoblikuje kot individualna oseba?
in še mnoga druga milijonska vprašanja...
***
Ko se trudiš biti dober, pozoren, ljubeč starš, in to prerase v prijateljstvo, nato pa 'backfires', torej se vse skupaj izjalovi, in navkljub vsemu ne najdeš veš prave, mirne poti, ...kako naprej?
Takrat starši obupajo, otroci tudi, prihaja do stalnih prepirov. Najrajši bi vsak zase zaživel, imel svoj, končno duševni mir, a ne gre, ker je otrok še najstnik. Zato...
1. se dnevno vračaš v tako okolje, se trudiš, se veseliš, trpiš ali...
2. enostavno starše odpišeš, jo popihaš oz. se te starši odrečejo, te zavrnejo.
***
Kakšne so vaše izukušnje? Vaši nasveti? Kaj ste vi naredili? Kaj bi naredili?
Vidite, sama vprašanja. Neskončno se vlečejo. Veljajo tako za starše kot otroke.
Oglasite se. Spregovorite!


Klikni - uporabna spletna stran
Kdor ne govori, kar misli, tudi ne bo delal, kar govori.
We are masters of unspoken words and slaves of the ones we spoke of.
;-{)