Vsiljivo ponujanje izdelkov na blagajnah

Zadnje čase mi gre grozno na živce, da mi trgovke na blagajni v skoraj vsaki trgovini ponujajo razne izdelke, enkrat je to milo, drugič piškotki, tretjič zobna pasta... saj vem, da imajo taka navodila in da je očitno taka politika trgovin, ampak mi je strašno vsiljivo in kar malo nespoštljivo. Imam občutek, kot da me imajo za rahlo neumno in nesposobno; kot da sem res tako labilna in sugestibilna, da bom šla zdaj kupit neke piškote, samo zato, ker mi jih blagajničarka ponuja tik preden potegne kartico. 

Glede ponujanja na blagajni - tudi jaz SOVRAŽIM to.

Nazadnje sem (imela sem siten dan) prodajalki v DM zabrusila, da naj kar pove svojim šefom, da je to vsiljivo, da tega ne maram in da mi že ne bodo tako nič prodali. Prodajalka mi je pa rekla, da lahko to napišem v knjigo pritožb. Heh.

Sem rekla, naj jim kar ona prenese. Alergična sem na to prodajno strategijo!!!!!

Meni greste pa na živce take stranke, ki za vso politiko podjetja krivite prodajalce, kateri smo zadnji v verigi (in ne, ne delam v DM). Pri meni bi s tako osornostjo dobile to z dvojno mero nazaj. Ja, na licu mojega delovnega mesta. Stranke pač nimate vedno prav in bognedaj, da bi bila pa kakšna prodajalka kdaj slabe volje ker ji je npr. zjutraj umrl pes. Takrat bi pa verjetno v sekundi dvajset zahtevale knjigo pritožb in čeznjo napisale cel esej, ker se vam ni dovolj na široko nasmehnila. 

One so pač primorane to ponudit vsakemu (a mislite, da blazno uživajo v tem?), lahko se samo nasmehneš in odkloniš. Pa je to to. Prodajalci nismo krivi za prodajne strategije podjetja, na nas pa je, da jih upoštevamo, saj nas nasprotno lahko stane službe.

Bistvo je, da naj povejo delodajalcu, da stranke tega ne marajo.

Jaz imam službo, kjer nimam niti ene prijazne stranke, včasih mi pokvarijo cel dan, pa sem vedno prijazna do njih, še telefona jim ne vržem dol. 

NIKOLI NIKOLI nisem nesramna do njih, čeprav me prime in čeprav si to morda povsem zaslužijo.

V službi je človek profesionalen. Tudi jaz moram biti v svoji in torej sem. Pa čeprav se moje stranke spuščajo celo na osebno raven, kar sploh ni na mestu in je pritlehno.  Narava mojega dela je taka, da me stranke niso vesele in to prinese s seboj marsikaj, česar se pač zavedam.

Tako, da če bi tista v DM meni zabrusila nazaj kaj nesramnega, kar ti predlagaš, pa res BI vsekakor napisala to v knjigo pritožb.

Zaključujem debato o tem.

To ponujanje mi ni všeč in še nikoli nisem nič kupila, kar bi mi ponudili na blagajni. 

Ampak ne razumem ljudi, ki bi bili zaradi tega nesramni,l ker jim trgovka ponudi en izdelek. Pač njeno delo je. Preprosto odkloniš in greš. 

Če vas eno vprašanje, če hočete kupiti čokolado/maskaro/karkoli, tako razburi, potem res ne vem kako funkcionirate v vsakdanjem življenju. 

Jaz se s tem ne obremenjujem pretirano, pač se ji priojazno nasmejem in rečem "ne, hvala" - se zavedam, da pač imajo takšna navodila, in uboge ženske verjetno redko doživijo prijazno zavrnitev. Je pa res, da temu nisem toliko izpostavljena, ker živim v manjšem mestu in se je to pričelo pojavljati šele zadnja leta.

Pa saj Akasha je napisala, da je imela siten dan... tudi to se zgodi, kaj čmo. Se strinjam z njo in Tanjo, da je prav, da smo v službi profesionalni in svoje delo opravljamo s spoštljivostjo do strank.

Jaz se tudi zavedam, da to ne zraste na zelniku prodajalk, pač pa gre za politiko podjetja, zato prijazno odklonim.  Sem pa že parkrat doživela, da so ponujeni izdelek ljudje v vrsti pred mano dejansko kupili. 

Na splošno se trudim, da svoje slabe volje ne stresam na ljudi, ki niso nič krivi - če imam slab dan, prodajalka, ki mi ponudi nek izdelek ni nič kriva, pač pa samo opravlja svoje delo, zato se mi ne zdi primerno, da bi nanjo stresala jezo. Če bi me to tako zelo motilo, bi napisala v knjigo pohval in pritožb ali pa zahtevala vodjo prodajalne, ki je že bolj pristojna za takšne reči, in se z njo/njim pogovorila. 

Akasha, imela si pač slab dan. Vsak ga kdaj ima. Tudi tiste, ki s(m)o sedaj"so above that" in pametne, ga tudi kdaj posračkajo(-mo), brez skrbi, je pa fino, če se tega zavedamo (nekateri se pač ne, ker ' doma nimajo ogledal ', se pa na veliko ukvarjajo z 'odsevi' drugih), to priznamo in se (ob priliki) tudi opravičimo. Se zgodi, da ventil poči in neprimerno odreagiramo, tudi v najmanj primernih in 'ogrožujočih' situacijah. Sicer mislim, da je nasplošno pametneje, da napišeš v knjigo pritožb, če/ko te res kaj tako zelo moti, kot pa da firmi pošiljaš sporočila po ubogih trgovkah, ki so že tako *ebene stranke in s prodajno politiko nimajo praktično nič.

Mene osebno ponujanje artiklov sploh ne moti, nimam občutka, da žali mojo inteligenco, ne čutim nobenega pritiska, saj z lahkoto rečem NE (verjamem pa, da to mnogim ljudem predstavlja problem) in včasih mi pride celo prav. Mnogo bolj mi gre na jetra kakšno reklamno ' lajanje', v kakršnikoli obliki.

Mislim, da se lahko strinjamo, da je delo z ljudmi včasih zelo naporno - sploh, če poteka ' v živo', neglede na poklic. Vsak bi ga moral vsaj občasno izkusit. Mislim, da bi bili posledično veliko bolj razumevajoči in tolerantni do tistega na drugi strani.

Še to - I think Akasha 'got the message' . Let her be.