Sedel sem v razredu in strmel v dekle poleg mene. Bila je moja
najboljsa prijateljica. Gledal sem njene dolge lase in zamisljen obraz.. Zelel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli
ni gledala na tak nacin in tega sem se zavedal. Po
predavanju se je obrnila k meni in me prosila za zapiske,ker je prejsnjic manjkala. Posodil sem jih. Rekla
je "hvala" in me poljubila na lice. Hotel
sem ji povedati, hotel sem ji povedati da nocem biti le prijatelj. Ampak sem se preveč bal in se zdaj ne
vem zakaj.
Nekaj
mesecev kasneje. Telefon zvoni. Ko se oglasim je na drugi strani ona, v
joku mi je razlagala kako ji je njen fant zlomil srce. Vprasala me je,
ce bi prisel k njej ker noce biti sama in tako sem prisel. Sedela sva
na kavcu, jedla cips in gledala romanticne filme. Gledal sem njen
zalostni obraz in kljub zalosti je bila tako lepa. Zelel sem si da bi
bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak nacin in tega sem se
zavedal. Potem je rekla da bi sla rada spat, poslovila sva se,
pogledala me je v oci, mi rekla "hvala" in me poljubila na lice. Hotel
sem ji povedati, da jo imam rad ampak me je bilo prevec strah in se
zdaj ne vem zakaj.
Naslednje leto smo imeli ples.
Dan pred slavnostnim vecerom je prisla k meni in mi povedala da je njen soplesalec zbolel. Tudi
jaz nisem imel soplesalke in zato sva se odlocila da
bova sla skupaj kot najboljsa prijatelja. Ko
je bilo cudovitega in carobnega vecera konec, sva stala
na njenem pragu. Gledal sem jo ko se mi je nasmehnila in
me pogledala s tistimi prelepimi ocmi. Zelel sem si, da
bi bila moja ampak ona name nikoli ni
mislila tako kot jaz nanjo in tega sem se zavedal. Potem mi je rekla "hvala, imela sem se cudovito lepo" in
me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati,
hotel sem ji povedati da nocem biti le njen prijatelj, hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak prevec
sem se bal in se zdaj ne vem
zakaj.
Potem
je minil dan, mesec in kar naenkrat je bil dan, ko smo diplomirali.
Gledal sem kako se je povzpela na oder, da bi prejela svojo diplomo.
Bila je tako zelo lepa. Zelel sem si, da bi bila moja ampak zavedal sem
se da me ona nikoli ni opazila na tak nacin. Preden smo se odpravili
domov je prisla k meni, jokala je in jaz sem jo objel. Potem je
dvignila pogled in rekla "Ti si moj najboljsi prijatelj, hvala" in me
poljubila na lice. Hotel sem ji povedati da nocem biti le njen
prijatelj, hotel sem da ve, hotel sem ji povedati da jo ljubim ampak
bilo me je prevec strah in se zdaj ne vem zakaj.
Sedim v cerkvi. Moja prijateljica se bo porocila. Porocila
se bo sedaj. Gledal sem jo kako stoji pred oltarjem, bila je lepsa kot
kdajkoli prej. Gledal sem kako je rekla "da" in pri srcu me je
stisnilo. Zelel sem si da bi bila moja, ampak ona ljubi njega in tega
sem se zavedal. In vedel sem da me nikoli ni gledala tako kot gleda
sedaj njega. Preden se je odpeljala s svojim mozem, v svoje novo
zivljenje je prisla k meni, me objela, rekla "prisel si, hvala" in me
poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, hotel sem ji povedati kako
cutim, hotel sem ji povedati da nocem biti le prijatelj, ljubim jo
ampak prevec me je bilo strah in ne vem zakaj.
Leta so minila in sedaj gledam v krsto
dekleta, ki je bila nekoc moja najbolsa
prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik, ki ga je pisala v svojih studentskih letih so prebrali tudi te
besede:
"Gledam ga in si zelim da bi bil moj. Ampak on
me nikoli ne gleda na tak nacin
kot jaz njega in tega se zavedam. Hocem mu povedati,
zelim da ve da nocem biti le njegova
prijateljica. Ampak prevec me je strah in ne vem zakaj. Kako si zelim, da bi prisel in mi rekel da me ima rad."
"Kako si zelim da bi ti.. " sem si mislil in
jokal.
Naredite si uslugo, povejte tistemu fantu ali dekletu da ga/jo imate radi, ceprav ne veste kako bo
reagiral/a. Povejte, kaj resnicno cutite do njega/nje ker ne bo tam za vedno.
Bog, svet prekipeva od zivljenja!
Toliko
nacinov,
toliko oblik,
toliko
bitij.
Zakaj - ce ne za to, da bi se mi veselili zivljenja?
Lepa zgodba, žal mnogokrat ni daleč od resnice. Vsaj bistvo te zgodbe oz. zakaj nimamo vedno tega, kar si želimo.
