Škiljenje

Hy! Verjetno že veste za lepotno napako pod imenom škiljenje. Kaj menite o njej? Jaz škilim in zaradi tega tako rekoč sovražim sebe. Sicer je možnost operacije vednar so pred tem obvezni še pregledi, tako da je čakanje kar dolgo. Razpišite se malo.

 

Lp

zivjo!

 

jaz sem skilil, ko sem bil majhen, sem bil tudi na operacijah, v glavnem sedaj je vse ok, kaj detaljnega ti pa ne bi znal povedati, ker se ne spomnim....

bom ti pa rekel takole....najhujse je, ce clovek samega sebe ne sprejema....ze tvoj nick me je zmotil, ker zveni tako negativno....priporocam ti, da gres do svojega zdravnika, pa ti bo podrobneje razlozil posege in ostale stvari glede operacije. Upam pa tudi, da se bo oglasila Bushbaby ter ze ona kaj napisala (ona vse ve!).

Kakorkoli, rad bi, da bi nekoc bila lovegirl!

Jaz sem tudi škilila, ko sem bila majhna in sem šla na operacijo. Pomagalo je, vendar danes opažam in prijatelji mi tudi govorijo, da mi zna oko včasih "pobegnit".

Zakaj pa ne vem.

Moja sestrična je tudi škilila celo življenje, pa se je šele pred kratkim odločla za operacijo ( pri 24-tih) in na žalost operacija ni uspela. Njej je oko bežalo preveč v levo in so ji živec zategnili. Po operaciji je morala pazit na sonce, skoz nosit očala, kapljice, skratka ful muka, še posebej ko se je zbudla po operaciji in je imela obvezo in je bila dobesedno slepa, odvisna od drugih.

Na žalost pa se ji še zdaj vidi da škili, kot da sploh ni šla na operacijo.

Moja sestrična s tem sploh ni obremenjena. Nihče ji nikoli ni nič rekel, tudi od družbe ni negativnih reakcij. Je bolj srečna in zadovoljna kot marsikdo, ki ne škili. To pa je odvisno od človeka. Upam, da boš tudi ti uspela sprejet sebe takšna kot si, ker vsi ne maramo nek del svojega telesa, ampak ga moraš sprejet, ker je del tebe in ker nihče ni popoln.

Hvala Gregor

O škiljenju se da kar precej napisati, otroci do približno 5. leta starosti še nimajo popolnega binokularnega vida (da torej gledajo z obema očesoma in vidijo eno ostro sliko), to se razvija s prakso in razvojem vidnega sistema. Seveda so takrat bistveno bolj nagnjeni k škiljenju, ki pa lahko nastane ali zaradi dedne nagnjenosti, nepopravljenih motenj dioptrije, sploh, če je razlika med očesoma večja kot 3 dioptrije, zaradi napak mišic zunaj zrkla, ki ga obračajo, ali kot posledica določenih okužb. Bolj zgodaj ko se škiljenje pojavi, slabša je prognoza, samo škiljenje lahko napreduje v izgubo senzoričnega ravnovesja med obema očesoma, in tako lahko otrok, npr. sliko na eni mrežnici popolnoma "potlači" in praktično gleda samo z enim očesom, ker le tako lahko kaj vidi (ne dvojno). Ti procesi so lahko trajni ali začasni (slednjih smo sposobni vsi, npr., če gledamo v kalejdoskop ali kaj podobnega (enoočesnega ).

Škiljenje lahko tudi sami (no, nekdo mora biti še navzoč) ugotovimo dokaj točno, gledamo v neko luč, ki je oddaljena vsaj kakih 30 cm, tista druga oseba nas gleda v oči, odsev luči mora biti viden v obeh zenicah na sredini, če v enem očesu ni na sredini, na tisto oko škilimo.

Škiljenje je lahko stalno, lahko se pokaže le v določenih položajih zrkla. Preden se preveč razpišem, možnosti zdravljenja (škili 4 % odraslih): čimprej z zdravljenjem začnemo, boljši je izid, popolno izboljšanje lahko pričakujemo le nekje pri 1/4. Konkretno pri tebi najbrž ne gre za neko hudo škiljenje, sicer bi se te "lotili" že v otroštvu. Odvisno od vzroka in vrste škiljenja se lahko poskuša z očali z ustrezno dioptrijo. Kadar "gledamo" le na eno oko, se tega pokrije, ali se vanj nakaplja kapljice atropina (da je motena akomodacija - prilagajanje ostrine vida glede na bližino predmeta), ali se da pred to ("dobro") oko lečo s precej napačno dioptrijo, vse to zato, da se spodbudi gledanje z zapostavljenim očesom. Ev. obstajajo možnosti operacijske poprave motnje (tudi dolga pooperacijska rehabilitacija v smislu vračanja ostrine vida). Pri paralitičnem škiljenju (okvara katere od mišic, ki obračajo zrklo, oz. pogosteje okvara živca, ki to mišico oživčuje) človek vedno vidi dvojno, treba pa je odkriti vzrok okvare živca in ga zdraviti (poškodba, sladkorna bolezen, ateroskleroza, tumorji), če drugače ne gre, tudi tu pride v poštev operacija.

Jah pretiravam ko sm napisla da svoražim sebe ... Pod očali se škiljenje načeloma ne vidi.

Drugače pa gre za to da te nekatiri ne sprejmejo npr. u šoli ali kje drugje  ali npr. iz bara ko je Sara govorila da je spoznala moškega vendar jo moti to da škili

 

 no, to, da jo moti, da nekdo skili, je po svoje razumljivo. js sem spoznala eno punco, ki rahlo skili. v bistvu sem rabila kar dolgo, da sem ugotovila, kaj me moti v pogovoru z njo. nekaj mi podzavestno ni stimalo, pa se nisem poglabljala in nisem vedela, kaj. zdaj pa sem se je ze navadila in tega ne opazim vec. pac smo pri pogovoru vajeni gledat sogovornika v oci in nam je nelagodno, ker se nam zdi, da nas sogovornik ne gleda.

 pa ne gre samo za skiljenje, spomnim se enega profesorja, pri katerem me je tudi nekaj motilo. ko sem ugotovila, da tudi druge moti, smo zaceli razmisljat in smo ugotovili, da pri hoji ne maha z rokami.

Hategirl, še vedno imaš možnost da greš na operacijo, če te to tako moti. Posvetuj se s svojim okulistom in se potem odloči.

Kaj drugega pa ti jaz težko rečem, ker ne poznam nikogar, ki bi škilil.