Verjamete...?

 Angellina, ti bi lahko napisala uvod k kakšni knjigi o vesolcih in raznih podobnih bitjih

 

Jaz po malem verjamem ja ... verjamem npr. da v vesolju vsekakor nismo sami ... ker je preogromno, da bi bili.

Zadnič sem prebrala knjigo Nazca, ker so mi take teme zanimive in seveda verjamem tudi v kaj izvenzemeljskega.

 

Npr. iz druge roke sem dosti slišala o urokih ... o posledicah, skratka srhljiva zgodba, ki so jo potrdili še nekateri, ki so ji bili priča ...

 

Hm, duhovi ... nevem, mogoče!

 

Bom raj nehala, da me ne bo mel kdo za kako čarovnico

odkar sem brala ericha von danikena, verjamem skoraj vse. (hecam se). sem pa vseeno prepričana, da v vesolju nismo sami. gotovo je možno, da nekdo oprezuje po vesolju, če je še kje kaj živega, tako kot to počnemo zemljani. lp.

Verjamem v to, da je v vesolju še kdo. Ker bi bilo drugače škoda tako velikega prostora, če je prazen.
Kar se pa tiče bermudskega trikotnika in podobnih naravnih zadev, pa ne verjemem nič. Vse se da fizikalno dokazati.

Verjamem v marsikaj, saj sem prebrala večino literature, ki govori o nenavadnih rečeh. Seveda v ene verjamem bolj, v druge pa manj. Je pa zanimivo, ko začneš enkrat malce več pozornosti posvečati tem stvarem, saj ugotoviš, da se ti o marsičem niti ni sanjalo, pa se nekaterim vseeno dogaja.

Vanny, ta bi naj dejansko nekoč obstajal,se pa ne ve točno, zakaj je moral celo življenje nositi masko

Tudi jaz verjamem, da v vesolju nismo sami,glede duhov sem pa bolj previdna,da mi ne bo kdaj žal,če rečem,da jih ni.

Imam pa doma cel kup teh knjig...

Jaz seveda verjamem v to, da obstajajo nezemljani. Ne vem sicer v kaksni obliki, ampak mislim da je res malo verjetnosti, da jih ne bi bilo...nekje.

Glede bermutskega trikotnika se mi zdi tista razlaga o plinu, mislim da metanu, dosti verjetna.

He he, razne vile pa duhovi in podbno...Morm rect, da sem imela kot otrok zelo bujno domislijo in da so bili rezultat te domislije tudi dokaj pogosti in prepricljivi prividi.  Pa tudi dostikrat sem tako prepricljivo sanjala, da potem (oz. za nekater stvari se zdaj) cez nekaj casa nisem vedela, ali so bile sanje ali resnicnost. In potem sem ljudi, ki so bili "kao" z mano cudno gledala, ko sem govorila o kaksnih "nasih skupnih" pripetljajih in oni niso imeli pojma o njih.

 

Mene pa zanima, ce tudi vi pogosto dozivljate de ja vu-je? Jaz jih zadnje case neprestano. Kaksna je pa vasa razlaga za njih? Od vseh, ki sem jih do sedaj slisala, se mi zdi se najbolj verjetna ta, da ena polovica mozganov dela pocasneje kot druga in se nam zaradi tega zdi, kot da smo to stvar ze doziveli. Kdo bi vedel?

-Mož z železno mask je bil brat dvojček sončnega kralja - kaj niste gledali filmaaa???

-Nessie je komot mutiran Martinček, zakaj pa ne,

-Vesolje je preveliko da bi bili sami, bi bila ogromna potrata prostora,

-Nazca, sem brala knjigo, pa sem že precej pozabila, ampak če so zgradili piramide zakaj ne bi še vzorčke narisali na tla, ljudje so že marsikaj pogruntali, ali pa je bila to za vesoljce kaka družabna igra, zakaj pa ne..

- Duhovi, raje ja, kot da se zarečem pa se mi kak naseli v sobi.

 

Bom verjela ko bom videla, takrat me bo pa kap verjetno.

 

 

Deja-Vu je pa imam vsaj enkrat na teden, pa se ne ubadam preveč z njimi se nasmehnem in povem uuuuu deja-vu, in to je to.

Bermudski trikotnik...verjamem v znanstveno razlago, pa tudi knjigo imam doma.

Eh, Hollywood.V resnici ni nobenih dokazov o tem,teorij je pa ogromno.Ravno berem eno knjigo,kjer piše tudi o tem

Mutiran martinčekZakaj pa ne?

Dejavuje imam jaz redno,nlp-je sem pa tudi že večkrat videla.Ma,name se weird stvari same od sebe lepijo

Angie, kdaj ni vidla nlp?

Janči,točnega datuma seveda ne vem,nazadnje okoli 2 leti nazaj.Prvič pa že dolgo let nazaj, pa ga je videla cela familija.