Vaši PSI - izkušnje, pogovor o pasmah

Imena gospe se ne spomnim, je pa iz Loparja pri Marezigah. Ima samčka in samičko z rodovnikom, ki sta imela že veliko legel in velikokrat koga srečam z njenim bratcem ali sestrico.
Z mojo mamo sta bili sodelavki in prijateljici, tako da je morda zato dala psa brez rodovnika, nisem se nikoli poglabljala v to.

Če je leglo rodovniško, pes v vsakem primeru dobi rodovnik - ne, če ga "želiš" in če "ga misliš vozit po razstavah", temveč v vsakem primeru tudi ne glede na število mladičev ipd.).

Sicer pa ni nujno, da če sta starša z rodovnikom, bo leglo rodovniško - oba morata imeti opravljen še vzrejni pregled in če ga nimata (ali opravljenega, ker ga niso šli delat - ne stane veliko in ni noben bav-bav - ali pa sta dobila vzrejno prepoved - le zakaj neki?), je leglo nerodovniško (in potem pridejo take bučke).

No kakorkoli že, zdaj sem se pozanimala kako je s temi rodovniki in če bom še kdaj kupovala rodovniškega psa, bo ta zagotovo z rodovnikom. Na srečo je moja princeska zdrava in ji nič ne manjka. To "birokracijo" je takrat imela mama načez, jaz sem si samo želela kužka pa čeprav bi bil iz zavetišča.

Dominika - mi nisi prav nič solila pameti  in vem, da je bilo vse dobronamerno. Verjemi, da veliko razmišljam o vsem tem in se res ne bom prenaglila, ker konec koncev se nikamor ne "mudi". Če sem do sedaj lahko zdržala brez njega (kar je bilo, ti povem, zelo težko, ker zelo pogrešam enega takega pasjega najboljšega prijatelja, ki bi mi popestril vsako urico), bom počakala pa tudi še toliko, kolikor bo potrebno, da najdem res pravega kosmatinca zame in prave vzreditelje, saj mi je res veliko do tega, da bom psu lahko nudila vse, kar bo potreboval in mu bom najboljša "gospodarica" (oz. enakovredna partnerica).
Joj, morala bi videti mojo sobo, kamorkoli pogledaš, vidiš psa - na steni, na računalniku, postelji, klavirju....bodisi sliko, koledar ali plišastega kosmatinca. Tako imam vsaj občutek, da so tu ob meni, za to pa poskrbi moj dragi, saj mi vsake toliko podari enega psička, vsakič druge pasme. Ta teden mi je prinesel jazbečerja (črnega), ki pa je mladiček od enega, ki ga že imam. Ta me vedno gleda, ko se učim, in imam res občutek, da je čisto pravi. Vsaj tako se malo potolažim in lažje počakam, da dobim pravega kosmatinca.

LIVvy - joj, hvala ti, sem ravno razmišljala, da si očitno videla moje "solzice" in si se me usmilila. Z veseljem sem si spet ogledala tvoji dve bulijki. Sta eni izmed najbolj čudovitih buldogov, kar sem jih do sedaj videla. Sama sem res zaljubljena v gubice, posebno v bulije, so mi eni najbolj simpatičnih psov, take face so (tisti njihov posrečeni izraz na obrazu). No saj pravim, poznam dva primera, kjer imata povsem zadostno kondicijo, da lahko naredita nekaj kilometrine, saj sta tudi sicer zdrava in "fit". Bojim pa se vseeno, da bi imela smolo in bi bilo kaj narobe, tako ne ni mogel nikamor z mano ter bi, ko bi šla naredit en "giro" za malo rekreacije, mogla njega pustit doma, medtem ko bi lahko tudi on užival v naravi in na zraku skupaj z mano. 

inci, bi morda lahko videli kakšno slikico tega bulija?

Če jih imaš objavljene že nekje na spletu, lahko direktno prilepiš kot sliko ali pa daš samo link.

To bi ti v bistvu bolj prišlo prav, če bi že imela te slike nekje na spletu od prej (sem mislila, da jih mogoče imaš).
Drugače si pa npr. na moj-album.com ustvariš polico s svojim imenom in nato samo nalagaš slike iz svojega računalnika.