, prav srčkan je.
itak.
. Prav navihana zverca zgleda. Vedno ko vidi zanj potencialno žrtev, odpre usta in miga z brki...ma prav smešen jeHehe, to mora pa v živo res zanimivo izgledati. 
@ Dominika: Hvala! Sem prebrala tudi post o razstavah na prejšnji strani. Dejansko se mi zdi, da je kuža za mnoge statusni simbol in se med lastniki lahko pojavi precej hudo rivalstvo. Nasploh se mi zdi, da je tega zelo veliko med "kužati na baterije", kjer se vrti tudi kar veliko denarja. Sem pa na tej razstavi opazila, da se izdatno potrudijo za izgled psa, medtem ko karakter enostavno ne šteje. Nasploh pa meni razstave same niso zanimive. Ne znam prikrivati napak psice in pa tudi handlinga ne obvladam. Se mi pa zdi pomembno, kako nanjo gledajo ljudje in ne samo sodniki. Sploh se mi psi, ki jih lastniki na razstavi mučijo z vsemi možnimi preparati, smilijo. Bog ve, kaj se šele doma dogaja.
Kar se pa tiče krdela različnih živalic, ki jih imamo doma, bi pa rekla, da je z njimi res veliko dela, ampak znajo za razliko od nekaterih dvonožnih živali, vse to tudi povrniti, tako da v tem primeru lahko govorimo o nekem ravnovesju. Jaz sem od malega vajena vseh mogočih domačih živali, tako da si življenja brez njih ne predstavljam. Seveda pa je veliko odvisno tudi od vzgoje in od tega, kako so ti domači živali predstavili. Sama sem zelo vesela tega, da sem dobila tako pozitivne izkušnje kot otrok, tako da ko sem doživela dva napada psov leto dni nazaj, nisem zagnala panike in tudi psov nisem krivila, ker imajo neodgovorne lastnike. Je pa zelo škoda otrok, ki jih vzgajajo paranoični starši in jim tako priskutijo odnos do živali. Se mi zdi, da so taki ljudje za veliko stvari prikrajšani.
Sicer pa opažam, da se odnos do živali le počasi izboljšuje, tako da se ljudje manj zgražajo in čez deset let bodo ugotovili, da kunec ni samo za v lonec.
Pa se mi zdaj ne da več razlagati, ker je brez smisla. Je pa zanimivo to, moja mama je imela podobno mnenje, vse dokler ji nismo dali našo Cofi v čuvanje v času našega dopustovanja in ji seveda naročili vsaj enourno crkljanje na dan, kar je mama seveda počela. No zdaj je pa tako da, ko si telefoniravi, najprej vpraša za dekleti, a takoj nato jo zanima kako je s Cofi.
, zloba mačja in to ravnokar do sitega napokano ritjo. Še dobro, da so te naše mačje zapeljivke tako majhne embalaže. No ja, naravni nagoni delajo svoje, ampak vseeno pa mi še danes ni.
). Sploh ne vem kaj naj naredim, to je že tretji primer in sem čisto brez idej...nazadnje sem jo dvakrat po glavi, ampak ne vem oz. dvomim da je kaj razumela. 
