Valentinovo

Army, sama takih izkušenj nimam - tisti, ki veselo praznujejo božič (in s tem mislim na komercialno praznovanje), častijo tudi Valentinovo in cel kup drugih kvazi "praznikov". Mene nervirajo praktično vsi - najprej Valentinovo, potem pust (tega še nekako preživim, disco partyji so super), vmes med obema nas že itak posiljujejo z umetnimi zajci in jajci, potem je nekaj časa malo miru, pa spet sezona, ki se odpre z Haloween (mislim, resno?), nadaljuje z veselim in cofkastim decembrom in božičem in potem spet od začetka, Valentinovo, pust ... Nekje vmes je kak materinski dan, ki je še najbolj normalen (zaenkrat). Blah. Doma praznujemo pravoslavni božič in nimamo v navadi skakat okrog s cofkastimi kapami, obdarujemo se za novo leto.

Sploh pa tista butasta vprašanja "In, kam gresta vidva za Valentinovo?" - katapultirala se bova na Mars, kjer bova deležna še nekaj normalnosti, tole je že too much. Še dobro, da je v soboto, mi bosta prihranjena srčkasta pica in srčkast krof.

Totalni podpis pod zadnji odstavek , pa z večino drugega, kar sta napisali Tanja in Lai, se tudi strinjam - večina teh praznikov me živcira, od zgoraj naštetih mi je všeč samo pust, ker je pač tak prifuknjen  Božiča itak nikoli nisem praznovala, novo leto mi je pa tudi vedno bolj odveč, sploh kupovanje daril v (pred)praznični gužvi mi je en tak velik bruh. S fantom sva se že par let nazaj zmenila, da si za novo leto nič ne kupujeva, ker se nama zdi brezveze nekaj na silo.

Zdaj sem pa izpadla kot kakšen Grinch, haha

Ja, tudi meni obdarovanje počasi postaja odveč, izključno zaradi (nerazumljive) norije od sredi novembra pa direkt do 31.12. Rada podarim nekaj, ampak skoraj živce izgubim, ko iščem kako luštno malenkost. Sicer pa s(m)o za tako stanje pri vseh praznikih krivi predvsem potrošniki. Brez povpraševanja tudi neumnih umetnih zajcev, buč in srčkov ne bi bilo (vsaj ne v taki meri).

No, zdaj pa odgrinchajve kam drugam, preden nas kdo kam pošlje

Hm, jaz pa do enega 23 leta praktično nisem praznovala nič, samo za novo leto smo kak šampanjček spili, si čestitali, drugače pa bojkotirali vse praznike na polno (vsa družina zraven, ateisti in antikomercialisti do konca). Potem se je začelo vse spreminjati, ko sem videla kako je lahko to pozitivno, pa ne skomercializiran božič in pizze v obliki srčkov, ampak to, da pobereš iz tega najboljše in odmisliš najslabše. Preprosto naveličala sem se zmrdovanja in tega, da mi gre vse v zvezi s tem na živce. Zakaj bi se živcirala če lahko zignoriram kar mi ni všeč in izkoristim kar mi je všeč. Dovolj sem imela tega, da sem se vsake praznike počutila živčno od vsega posiljevanja z vsem mogočim in "WTF is the big deal about it" attitude mi je totalno najedel, samo sebi sem škodila.

Na koncu niti ni izpadlo tako slabo, imeti malo "božiča" in malo "valentinovega" in malo "pusta", ravno nasprotno. Posebno z družinskega vidika smo na ta način nadomestili marsikaj neizrečenga, neizkazanega ipd. pa naj zveni še tako trapasto in čudno oz. površinsko.

Skratka kar se tiče posiljevanja in skomercializiranosti pritisnem ignore knof, ostalo pa izkoristim, hodim na kuhančke (njaaami!), iščem božička s tamalo sestro, grem z lubijem v savno in na večerjo.

Midva bova za Valentinovo naročila domov kitajsko in prav brezsramno pojedla v postli ob kakem filmu.
nasplošno najraj vsemogoče praznike praznujem s hrano. Valentinovo s skupno večerjo, kakršnokoli že, rojstni dan s piknikom, božič s familiarno večerjo, nowlet ob fondueju s prjatli....
Ok, Miklavž pa hrano sam prinese:)
Sovražim kupovanje daril! Alot! In to je edina kaplja grenkobe pri vseh praznikih! Drugače jih prav obožujem, sploh božični čas. Prav kičasto ga obožujem!! Še zanosila sem takrat!

armyBITCH, ne razumeti narobe - tebi je pač praznik všeč, ga rada praznuješ, meni ni in mi je brezvezen. Imava pač vsaka svoje mnenje in jaz zate na podlagi tvojega mnenja niti slučajno ne mislim, da hodiš naokrog z medvedki in ješ srčkasto pico. Tebi je všeč, meni ni, smo si drugačni in to je to. Imamo vsaj o čem čvekat.

Dominika, to mi je pa zelo všeč Tudi pri nas je nosil Dedek Mraz, ko sem bila še majhna, in vedno so bila darila uporabna in bolj skromna. Se mi zdi, da sta mi starša ravno zaradi tega dala to zavest, da naj bo darilo uporabno, če pa se ravno ne morem domisliti ničesar uporabnega, pa spečem domače piškote in ponavadi so vsi veseli.

Ja, ja, Army, kar priznaj, da imaš za Valentinčka že outfit izbran in je sigurno s kakšnim srčkom kje, v slaščičarni si naročila posebno srčkasto tortico samo za vaju, pravtako pa si že nabavila srčkasto kartico in Me-to-You medija ... Vemo mi tebe  

Lai & Mimi - loooool.

quote:d1cd65a6b1="Lai Ming"... skoraj živce izgubim, ko iščem kako luštno malenkost.

Najhuje je pa to, da ti zmanjka osnovnih potrebščin za življenje (aka zelenjava, kruh, sojino mleko ...) in hočeš iti v nabavo, prideš do shopping centra in te skor fršlok, ker za nakup 5 stvari, za katere si sicer potreboval max. 15 min, potrebuješ najmanj eno uro, ker moraš najprej:

1. najti parkplac kak km stran, ker bližje je vse zasedeno (ali zapeljati kam, kamor ne bi smel - jaz se poslužujem slednje variante)
2. priti do shopping centra (v nadaljevanju sc)
3. se v sc prebiti do npr. InterSpara, pri čemer te gruča folka nosi v svojo smer in če imaš srečo, te ob tem ne povozijo z vozički, ki v višino merijo 2 m
4. se v trgovini prebijati od police do police skozi celo trgovino, da nekako nagrabiš najbolj nujno
5. ob tem se za pol stvari premisliš, da jih ne potrebuješ tako nujno in se odločiš, da boš pač še en teden pil vodo, saj navsezadnje je post čisto ok zadeva
   
6. se prebiti do ene izmed blagajn, ko ugotoviš, da ne čakajo na kruh ampak je to vrsta do blagajn
7. po pol ure izčrpan dočakaš blagajno - seveda v kolikor nisi prej obupal, vse skupaj nekam zabrisal in se začel prebijati ven brez vsega
   
8. plačaš in pobašeš v vrečko, kar si uspel nagrabiti in se začneš po isti mučni poti, po kateri si se prebijal po sc, prebijati proti izhodu
9. pri čemer, če imaš srečo, te gruča ne odnese v popolnoma nasprotno smer
10. in po kaki uri do dveh po vseh štirih prilezeš do avta in se zakolneš, da si na novi dieti, na kateri ne ješ nič, dokler ne bo NL mimo.

Damn!

Res ste Grinchi
Jaz pa obožujem praznike! Skomerializiranost gre meni tudi na jetra, ampak na srečo ločim skomercializiranost in pravo bistvo praznikov. Za božič se dobim z družino, mamo fajn večerjo, grem na polnočnico; za Novo leto se ga nažgem na polno, če mi uspe to združit še s kakim izletom ali kaj podebnega, še bolje (pa čeprav bo še celo leto 2009 in ne samo 1.1).; za valentinovo dobim + dam kako sladko malenkost, jem dobro večerjo z obvezno buteljko (in ne, ne crkljava se samo enkrat na leto); za pusta se našemim in se grem zabavat, za veliko noč pa barvam jajca (in ne, ne jem jajc samo enkrat na leto). Tudi rojstni dan komaj čakam vsako leto, pa čeprav ubistvu en datum ni ne pomeni. Kaj majo pa za vse te priložnostih v izložbah, na reklamnih panojih in v restavracijah, mi je pa gladko vseeno.

Če dobro pomislim, me srčkasta pica sploh ne bi motila.

Pais, saj meni so tudi prazniki sami po sebi ok - kot prazniki. Npr. za božič imamo poseben običaj, jajčka tudi barvamo ampak imamo spet drugačno tradicijo, NL tudi skupaj praznujemo, spijemo kak l (ali dva)  šampanjca ... Skratka smo skupaj, jih obeležimo. Pa za Valentinovo me tudi ne bi ubilo , če bi komu dala kako srčkasto Milko lol. Ampak. Govorim o pretiravanju in dejansko se ne moreš izognit posiljevanju vseh možnih posebnih bitij in predmetov (srčkov, cofkastih kapic, zajcev, buč ...). Zaradi mene, če si vsi kupujejo metrske čokoladne srčke in delajo ne vem kaj na ta dan, ampak pikulinca, še na malico ne moreš, da ne skasiraš srčkast čokoladen krof - to me nervira. Jaz imam pač rada okrogle

Pa dokler se vsi zase brigajo, mi je vseeno zakaj, kako in kje praznujejo kateri praznik, ne maram pa, da se me proti moji volji zvleče v to (kar se v večini primerov zgodi).

+ to, kar opisuje Tanja. Mi postane slabo že, da samo pomislim na tako situacijo.