V tem trenutku sem si zaželel/a...

 

Ja...

 

Tudi jaz!

Da mi ne bi bilo treba na poroko

da bi imela že posušene lase

Goga, jaz sem tak čuden človek. Ne maram množic ljudi. Nepoznanih. Ne počutim se dobro. In ne maram "finih" stvari. Jaz sem tak preprost deklič, k je rad v trenerki ...

Goga, saj jaz tudi. Ves čas imam stik z ljudmi. Ni mi ravno treba biti ful spedenana, ampak vseeno v trenirki ravno ne morem hodit naokoli. In včasih je tako prekleto težko, ko bi najrajš bila zaprta med štiri stene in popolnoma tiho. Zato sem najbolj srečna ko sem med tistimi, ki so moji in sem lahko dobre volje, ali sitna, ali zoprna, nesramna, prijazna, prikupna.. takšna kot je moje počutje v tistem trenutku. .

želim si, da ne bi bila tako slabe volje.

Saj grem - mi nič drugega ne preostane . Grem igrat dvornega norčka

 

Travica - potem veš kako mi je.

Sva ravno včeraj s prijateljem ugotovila (res da grdo ampak resnično) da so nama ljubši pogrebi kot pa poroke . Pa sem res čudna

Hvala punci . Se bom oborožila z dobro voljo, šla na plac po malo samozavesti in pokončno vstopila v to množico ljudi . Mogoče pa celo rata