Vedno je tako, ko je človek še živ govorijo slabo, mečejo polena pod noge (predvsem je tako v politiki), malo je takih, ki so ga hvalili...hvalit in bodrit so ga začeli v trenutkih, ko ga je napadala bolezen tako in drugače...zdaj, ko ga pa ni več, pa vsi pravijo, da so bili kolegi, kako dober je bil in vse. Saj vem, da politki se kregajo v parlamentu, potem pa pijejo kavico (al kaj bolj močnega) skupaj. Ampak, Drnovšek je po zmagi na predsedniških volitvah (oz. že nekaj let prej) začel svoje življenje postopoma spreminjat svoja načela, način življenja...vse je bilo povezano z njegovo boleznijo, s katero je živel, se bojeval ali celo umiral menda 8 let. Zagotovo je bilo teh nekaj let za njega najlepših in hkrati najtežjih...soočil se je z boleznijo in bil to kar je bil - samo človek. Spomnim se tudi, da se je v boju z boleznijo marsikaj naučil, meddrugim je baje izjavil v nekem intervjuju, da se je naučil smejati...spomnim se ga smejati, ampak ne od nekdaj, kot politik je bil zelo resna oseba (kolikor se spomnim). Imel je svoje napake, svoje prednosti, bil je dober politik ali slab...kako za koga, ampak zagotovo najbolj cenjen človek, sploh kar se tiče boja z boleznijo. Boril se je do zadnjega trenutka in naj bi celo obžaloval, da se je v trenutku ''obupa'' zatekel k zdravilcem, kajti takšno bolezen se ne da pozdraviti le z zdravilci (s čimer se strinjam). Kar po eni strani čisto razumem...
Nisem jokala za njim....vendar nism mogla verjeti, da je umrl - kot strela z jasnega. Všeč mi je, da imajo pogreb v krogu družine, in, da je pred smrtjo uspel spoznati in ustvariti očetovski odnos s svojo hčerjo. Všeč mi je, da se je umaknil iz politike, držal zasebno življenje na distanci z javnim, prekinil t.i. ''prijateljske odnose s politiki itd., ker verjamem, da mu je to omogočilo manj stresno in verjetno kak dan daljše življenje. Ne bom pozabila besed Türka, po zmagi in po pogovoru z Drnovškom, ko sta se pogovarjala po predaji predsedniškega stolčka, rekel je namreč, da mu je dal dr. Drnovšek veliko nasvetov, napotkov, da se mu je zaupal o svojem zdravju, življenju in, da to ni za javnost. Cenim, da so njegovo zasebnost znali ceniti tudi drugi!
Malo preveč sem se razpisala...RIP.
Men je najbolj v spominu ostal po tem citatu:
"Nič me ne skrbi. Ničesar me ni strah. Ničesar si ne želim. Zelo miren sem."
(Janez Drnovšek v Timesu o izstopu iz politike v anonimnost.)