Mi tudi gradimo hišo in se ati zelo trudi, da se bo čim lepše zlila z okoljem. Začelo se je leta 1984, ko je kupil parcelo, kjer je bil včasih mlin. Je čisto na samem, imamo tudi nekaj svojega gozda, okoli hiše teče potok, par metrov za hišo je slap. Naredil je veliko lepih škarp iz ogromnih kamnov, ki jih je sam skozi leta nabiral v okolici. Zadnji del hiše je naslonjen na živo skalo, zadnja stena garaže je dejansko skala, ne pa stena. Polovica strehe ne bo običajna streha, ampak nekoliko nagnjena travnata površina (pač betonska plata, čez zemlja in posejana trava, ne vem točno kako to gre). Hiša je zračna, večji odprti prostori, velika okna, ponekod bodo precej veliki deli sten stekleni, da imaš občutek, da je hiša nekakšen podaljšek okolice in se lepo zlije v eno. Vsekakor ne bo glavobolnih barv fasade, ipd. Mislim, da je pomembno, da se hiša lepo zlije z okolico, ne pa da grozovito bode v oči s škatlasto obliko, fluorescentno barvo fasade in podobnim. Niso mi všeč klasične hiše novejše dobe, kot recimo ta, ki jo je v prvem postu nalepila Ronza. Treba je sodelovat z okolico in če imaš tako kot mi, torej same skale in ogromno gozda, travnatih površin, torej milijonti odtenki zelene in sive, ne moreš notr vmestit živo rdeče fasade, vsaj pomoje ne. Zadnje čase opažam, da folk kar tekmuje v tem, kdo bo bolj drzno namalal hišo. Na poti iz Celja v Maribor, je na levi strani ceste (pa se zdle se spomnim točno kje) nekaj siva hiša, ki ima ene predele pobarvane živo rdeče, na eni strani pa je pobarvano tko, da so tanjše rdeče črte od vrha do tal in ponekod od vrha do sredine, da izgleda kot bi s strehe viseli špageti. Meni je to res strahotno in se vedno kar zgrozim.