Arktičnega ledu je vedno manj

Vpliv spremenjenih smernic vetra

Strokovnjaki so ugotovili, da se je površina, ki jo stalno pokriva arktični led, v letu 2005 glede na leto prej zmanjšala za 14 odstotkov.

Površina ledu, ki se je stopil, je primerljiva s površino Pakistana ali Turčije, opozarjajo strokovnjaki. Drastično zmanjšanje površine t. i. večnega ledu strokovnjaki pripisujejo predvsem nenavadnim spremembam smernic vetra, izključili pa niso niti vpliva povečanih temperatur zaradi globalnega segrevanja. Tudi količina ledu, ki nastane vsako leto v obdobju zime, se letno povprečno zmanjša za 0,7 odstotka.

Strokovnjaki so do takšnih sklepov prišli na podlagi satelitskih opazovanj. S posebnim instrumentom, ki temelji na radarski tehnologiji, so lahko jasno razmejili plošče večnega ledu od ledu, ki nastaja sezonsko. Slednji je bolj slan, v njem pa je manj zračnih mehurčkov.

Območje Arktike se ogreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, trenutna količina ledu pa je najmanjša od začetka opazovanj leta 1978.

Onesnaženje vpliva tudi na orkane

Čedalje več neviht 4. in 5. kategorije

Znanstveniki so potrdili, da so za vse hujše vremenske ujme krivi onesnaževanje okolja in toplogredni izpusti.

Izsledki raziskave so pokazali, da so za dve tretjini zvišanja temperature morja, kar naj bi povzročilo razmah vse bolj uničujočih orkanov, krivi ljudje z najrazličnejšimi oblikami onesnaževanja. V zadnjih desetletjih se je močno zvišalo število neviht 4. in 5. stopnje.

Nastanek orkana je tesno povezan s temperaturo morske gladine. Višja ko je, večja je verjetnost, da bo orkan nastal. Lanska sezona orkanov je bila med najbolj uničujočimi.

Mednarodni dan ozonske plasti

"Rešimo življenje na Zemlji"

16. september je mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Letošnja tema je Zaščitimo ozonsko plast in rešimo življenje na Zemlji.

Dan ozonske plasti je določila generalna skupščina ZN-a leta 1994 v počastitev obletnice podpisa Montrealskega protokola, sprejetega leta 1987. Ta zavezuje države k postopnemu ukinjanju sredstev, ki uničujejo ozonsko plast. Do zdaj ga je ratificiralo 168 držav, med njimi tudi Slovenija leta 1990.

Ozon, ki ga je največ na višini med 14 in 21 kilometrov, vpija najmočnejše ultravijolične žarke in nas varuje pred njimi. Ozonska luknja je najizrazitejša nad južnim polom, kjer poleti ozon skoraj izgine.

Prevelika količina ultravijoličnih žarkov povečuje pogostost kožnega raka, sive mrene, oslabljenega imunskega sistema, vpliva pa tudi na zmanjšanje kmetijskih pridelkov in ima škodljive vplive na živali.

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/zanimivosti/

Podnebne spremembe so globalen problem, a vendar ima vsak od nas možnost, da prispeva. Celo majhne spremembe vsakodnevnih rutin lahko pomagajo preprečiti emisije toplogrednih plinov brez vplivanja na kakovost življenja. Pravzaprav nam lahko celo prihranijo denar.