V Sloveniji vsako leto odkrijejo približno 1000 novih primerov raka na dojkah, kar predstavlja 1/5 vseh rakavih obolenj. Strokovnjaki pravijo, da smo Slovenci nekje v sredini evropske lestvice, in čeprav govorimo o raku dojk kot o ženski bolezni, zanjo zbolevajo tudi moški. Razlog več torej, da naredimo vse, da bolezen odkrijemo pravočasno ali jo celo preprečimo.
Najpogostejši je pri ženskah, starejših od 50 let, vendar lahko zbolijo ženske vseh starosti. Statistični podatki kažejo, da bo do svojega 75. leta starosti zbolela vsaka 16. Slovenka. In če pogledamo deklice, rojene v Sloveniji leta 2001, tendence kažejo, da bo zbolela ena od 13.
Bodite pozorni na dejavnike tveganja
Vzrok nastanka raka dojke ni znan, zato lahko zboli vsaka ženska, dovzetnost za bolezen pa se začne povečevati že po 30. letu. Prof. dr. Maja Primic žakelj, dr. med., vodja oddelka za epidemiologijo Onkološkega inštituta, opozarja: "Razvoj poleg vseh prednosti za družbo prinaša tudi razne bolezni. Tako je rak dojk bolezen razvitega sveta." Dobra vest je, da se raka da zdraviti, saj se umrljivost niža.
Dejavniki tveganja pa so naslednji:
- spol: pri ženskah bolezen pogostejše, vendar se kaže tudi pri moških,
- starost: tri četrtine bolnic je starejših od 50 let,
- prejšnji rak dojke: ženske, ki so se že zdravile za rakom dojke,
- rak dojke v družini: (mati in sestra),
- starost ob prvi in zadnji menstruaciji: bolj so ogrožene ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom, izgubile pa po 50,
- rodnost, starost ob prvem porodu in število porodov: največ bolezni je med tistimi, ki niso nikoli rodile, in med tistimi, ki so rodile po 30. letu,
- kontracepcijske tablete in hormonski nadomestki za lajšanje menopavznih težav,
- debelost: v maščobnem tkivu nastajajo spolni hormoni,
- alkohol: ženske, ki na dan popijejo 30 do 60 g alkohola, so 1,4-krat bolj ogrožene kot abstinentke.
Za kaj gre
Rak je splošno ime za skupino različnih bolezni, katerih osnovna značilnost je nenadzorovana delitev in razrast spremenjenih rakavih celic, pojasnjujejo avtorice brezplačne knjižice Rak dojke, kaj morate vedeti, ki jo je izdala Astra Zeneca. Človeško telo je namreč zgrajeno iz različnih tipov celic, ki rastejo in se delijo le takrat, ko organizem to potrebuje. Ker je življenjska doba večine celic omejena, je celična delitev, s katero nastajajo nove celice, nujna za obnavljanje tkiv in za ohranitev zdravega organizma. Včasih pa lahko zaradi različnih vzrokov pride do čezmerne delitve in kopičenja celic, kar ima za posledico nastanek raka.
Najteže je prenesti resnico
ženske največkrat trenutek, ko so izvedele za bolezen, opisujejo, kot da se jim je v življenju vse podrlo, da se je ustavil čas, soočajo pa se tudi z neskončno jezo in žalostjo.
Prim. Marija Vegelj Pirc, upokojena psihiatrinja in nekdanja vodja Oddelka za psihoonkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana danes nadaljuje svoje delo in pravi, da vsaka ženska doživlja srečanje z rakom po svoje. Porodijo se čustva, s katerimi se prej niso ukvarjale: zavedanje svoje krhkosti in umrljivosti. "Vsaka ženska mora najti svojo pot k ozdravljenju. Seveda ji pri tem pomagajo različni strokovnjaki, vendar je pomembno tudi to, da se ožja in širša okolica zave problematike in je odprta za čustvovanje in stisko ženske," pravi Vegeljeva. Hkrati poudarja, da so bolezni bolj izpostavljene ženske, ki so potrpežljive in prilagodljive ter težave obdržijo zase.
Pregled je nujen, zgodnje odkritje pa pomembno za zdravljenje
Strokovnjaki opozarjajo, da vsaka sprememba dojk ni znak bolezni, saj se te spreminjajo med vsakim menstruacijskim ciklusom, še zlasti med nosečnostjo, dojenjem in v menopavzi. Svetujejo, da ste pozorni na spremembe dojke: zatrdlina ali več zatrdlin v dojki, izcedek iz bradavice, ugreznjenje bradavice, oteklina in rdečina dojke. Za zdravljenje raka dojke je zelo pomembno njegovo zgodnje odkritje, zato si morajo ženske redno mesečno pregledovati dojke. Najprimernejši čas je v sredini menstruacijskega cikla, morebitno zatrdlino pa naj takoj sporočijo izbranemu zdravniku.
Različni načini zdravljenja
Pri pacientki, kjer so že odkrili rakavo obolenje, odločitev o najprimernejšem načinu zdravljenja sprejme konzilij, sestavljen iz onkologov, kirurgov in radioterapevtov. Mag. Bojana Pajk pravi, da smo v zadnjem desetletju priča številnim novostim, kljub vsemu pa je zdravljenje še vedno interdisciplinarno in gre za tesno sodelovanje z zdravniki z različnih področij.
- Lokalno in sistemsko zdravljenje. Lokalno zdravljenje vključuje kirurški poseg in obsevanje. Sistemsko zdravljenje je zdravljenje z zdravili.
- Kemoterapija. Pri tem zdravljenju citostatiki uničujejo deleče se celice, tako da ovirajo ali preprečujejo posamezne delitve.
- Hormonsko zdravljenje. Spolni hormoni vplivajo na rast celic dojke; pri približno 70 odstotkih rakavih celic je receptor za spolni hormon ohranjen in pri približno 70 odstotkih teh bolnic je mogoče s hormonskimi zdravili zmanjšati hitrost ali povsem zavreti delitev rakavih celic.
- Antiestrogeni. So najpogosteje predpisovana hormonska zdravila, ki zavirajo delovanje ženskih spolnih hormonov, največkrat tako, da se vežejo na receptorje za estrogene in tako preprečijo njihovo delovanje.
- Agonisti LHRH. Pri ženskah pred menopavzo je raven spolnih hormonov visok, zato je za večjo učinkovitost antiestrogenske terapije priporočljiva nepovratna kirurška ali začasna medicinska zavora delovanja jajčnikov z agonisti LHRH.
- Zaviralci aromataze. Pri ženskah po menopavzi jajčniki spolnih hormonov ne proizvajajo več, odtlej ti večinoma nastajajo v perifernih tkivih s pomočjo encima aromataze. Zaviralci encima aromataze so zato registrirani le za uporabo pri ženskah po menopavzi.
P.K.
.
