Jaz sem tudi imela nek tak že neracionalen strah pred zobozdravnikom. Moj dedek je zobar in kot pravijo, je kovačeva kobila vedno bosa, zato sem morala jaz, ko sem bila na stolu vedno potrpeti, dokler nisem skoraj skupaj padla, saj sem bila ja od zobozdravnika vnukinja, bom pa že zmogla.

Za nameček sem imela potem v puberteti čiščenje kanalov na dveh zobeh in neko srednjeveško zobozdravnico in po tem sem tako kot ti, za par let odmislila zobozdravnika, dokler ni bilo že nujno. Sem se tresla do konca res, potila sem se že en teden pred tem ob misli na to ...ampak ni bilo nič hudega, ker sem takoj, ko sem stopila skozi vrata, povedala, da se grozno bojim in da želim injekcijo. Injekcijo itak komaj čutiš, v minuti prime in potem ti lahko po mili volji vrta, ker te popolnoma nič ne boli.
Zdaj sem že toliko v redu, da za injekcijo rečem samo še v primeru, če imam ful veliko težavo, kar pa se v bistvu več ne dogaja, ker zdaj redno in brez strahu hodim k zobozdravniku.
Torej, samo za injekcijo rečeš in sploh ni panike. Zavedaj pa se, da je vse skupaj neracionalen strah - v resnici sploh ne boli tako zelo, ampak nam je verjetno tisti vonj in pogleda na svedre že zadosten razlog, da se spomnimo na kakšno neljubo izkušnjo iz otroštva. Zato pa za začetek injekcijo, bolj zaradi tega, da odpraviš strah.