Strah pred vodo

Kako naj se znebim strahu pred vodo? Saj plavam in vse, ampak od otroštva, ko me je oče dobesedno vrgel v vodo rekoč, da vsi znamo plavat, me je strah...                                           

Vem, da je vse v glavi, ampak tako rada bi uživala v morju, vodi...

Moraš prebrati/vprašati o odpravljanju fobij, vem da se za ta namen uporablja tudi hipnoza ali določene "terapije" ob vodstvu psihologa/psihiatra. Žal ne najdem kaj pametnega na Googlu, a se lahko na tej osnovi sama kaj pozanimaš.

Tule imaš nekaj o odpravljanju fobij s hipnozo: Odpravljanje fobij

In nekaj fobij ki jih imajo Planetke: Fobije



Tale logika pa je bila kar prisotna pri starejših Isto so mojo nono vrgli in še sedaj ne zna plavati (pa je dalmatinka in že celo življenje živi ob morju!), ker jo je bilo kasneje tako strah. Mislim genialno.

V bistvu je tu tako, da več kot boš v vodi, manj te je bo strah.

Mene je bilo od vedno strah globine pa skal v morju. Saj sem se kopala in plavala, ma vedno sem mela občutek, da nekje nekaj preži name in da se bom porezala na skalah pod mano (ki jih sicer nisem vidla, a sem vedla, da "so tam"). In sem se straha znebila šele pred tremi leti: ko sem kupla masko in plavutke in se tem groznim zadevam približala.
V bistvu je tako, da nas je strah neznanega. Ko nekaj ni več neznano tudi strah izgine. Magari probaj tudi ti z masko in plavutkami.

Ne bi te rada strašila, ampak menda je statistično največ napadov morskih psov ravno v globini 1 m (iz preprostega razloga, ker je tam pač največ kopalcev).
848, mogoče bi ti pa res lahko kaj pomagala maska in plavutke, da bi si bolje ogledala, česa te je strah. Saj ti ni treba takoj iti v globoko vodo, že v nizki lahko gledaš z masko.

Ja samo ne v našem morju, še jaz če tja natančneje pogledam me postane "strah" in ne grem en mesec v vodo. Pa ne ker bi bilo kaj dejansko strašnega spodaj, je pa straašno ogabno (beri: mulj, trava, smeti, neopredeljivi odpadki). No, že par metrov čez mejo pa komot, vidiš same zabavne reči kot rakce, kozice, manjše in večje ribice, školjkice ipd.

In "naši" morski psi jedo plankton, tako da dokler se ne skrčite na velikost 0,00001 mm ni panike

Ma sej v tem je problem, k si ne upam se potopit sploh!  Sej zej greva naslednji teden na dopust, pa se bom probala prepričat, da mi ne bo nič, če se potopim...

Poročam!

^^ allora bi bla rešitev za vaju maska z dihalko. Glava ne bi bila povsem potopljena, dihali bi še vedno lahko, a hkrati bi videli kaj je pod vodo.

Hvala Galyka!

hehe nisi edina! Jaz pač ne plavam daleč od obale ampak bolj vzdolž nje  Sicer vem,da  ni morskih psov pri nas...pa če se že kir zgubi niso nevarni, ampak vseeno se bolje počutim, če vidim dno, kot sisama napisala....

jaz imam tudi strah pred tem da ne vidim več pod sabo dna, je pa to posledica dveh dogodkov, eden je da sem na cresu zaplavala med  2 meduzi in mi ni blo čist jasno kaj me je ožgalo po nogi .. drugi pa je da sem včasih res zelo rada plavala čim bolj daleč in me je enkrat krč prjel skoraj pri bojah in od takrat naprej se držim bolj blizu obale in pa da vidm kaj je pod mano

Super, torej tudi jaz nisem edina s tem strahom. Tudi jaz zelo rada plavam, ne maram pa se potopiti, enostavno ne maram občutka, ko ti voda zalije glavo in ušesa. Zaradi tega seveda tudi nikoli ne skačem v vodo. In v morju se vedno bojim ali bom brcnila v kakšno skalo, stopila na kakšnega ježka. Letos sva bila pa s fantom v Hurgadi in plaža je bla čudovita, mivka, nobenih skal v vodi ali česarkoli. Po parih dneh prepričevanja fanta sem si nadela tudi masko in takoj po prvem potopu sem bila navdušena, sploh pa sem spremenila mnenje o potapljanju z masko, ko smo šli na koralne grebene, kjer je bilo opazovanje ribic nepozabno. Tako, da tudi jaz mislim, da je to eden izmed dobrih načinov kakose znebiti strahu, kar pa še ne pomeni, da ne smeš biti previden, recimo pri kakšnih skalah.
Tudi meni je neprijetno plavati v vodi, ki je črna, kjer ne vidiš dna, kjer je že ob obali kup skal. Recimo v Egiptu me ni bilo strah globine, ker je bla voda kristalno čista in brez kakršnihkoli skal, tako da tega strahu sploh ni bilo.

nekdo od prijateljev naj te kdaj preseneti in vrže v vodo.

tvoja travma izvira iz otroštva, njene simptome pa boš najbolje pozdravila s soočenjem. pač naj te nekdo, ki mu zaupaš, kdaj preseneti in porine, da čofneš najprej v kakšen bazen, potem pa še v morje, v bolj globoko vodo.