deuce je napisal/apred meseci me je prijateljica, ki se že lep čas ukvarja z materinskim nagonom, presenetila z izjavo, da bi želela moj genski zapis, in da bi otroka spočela nespolno.
poznava se dolgo časa in bojda sem njen najboljši prijatelj. očitno je začutila, da bi ji, ob moji že tako znani konstantni navzočnosti, pri vzgoji otroka stal ob strani lažje kot njeni partnerji (ženski in moški), ki bi bili nezanesljivi prav zaradi hitro minljive spolne komponente v razmerju.
ko mi je zaupala svojo željo, sem bil najprej šokiran, nato pa sem se ji opravičil in predlog prijazno odklonil, a se zahvalil za zaupanje in ta neverjetno velik kompliment najinemu prijateljstvu.
moja življenjska usoda zaradi napačnega načina vzgoje in izobraževanja, ki ga prakticira sodobna družba, ne pozna otrok. poleg tega se otroku brez posledic ne bil mogel odpovedati, kajti poti nazaj ni. a tudi ko bi otroka želel, bi se nenehno spraševal o njegovem družbenem priznanju, ko bi bil nastal, saj bi bil spočet nespolno in družbeno nepriznano. se še spominjate, ko je slovenska konzervativna srenja z referendumom onemogočila umetno oplojevanje samskih žensk?
kaj bi storili vi?
ženske, imate kdaj podobne misli kot moja prijateljica?
moški, kako bi reagirali vi?
vsi, kako bi skrbeli in vzgajali takega otroka?
bi morda za oplojeno jajčece poiskali nadomestno maternico in s tem poskusili rešiti tudi prijateljstvo (popkovina namreč vpliva na razmerje med biološko materjo in očetom)?
Tole zgodbo sem jaz od tebe slišala že davno...Še nisi prebolel? Dobil dovolj odgovorov???
Lol!!!
