"Sem mnenja, da je vsak študent, ki pade na izpitu prevarant (se pravi -
psihiatrični kazus), zato bi smel ponavljati izpit samo enkrat, pred
komisijo, po ustrezni psihoterapevtski (prevzgojni) proceduri. Odgovornemu
študentu se ne more pripetiti, da bi na izpitu padel, razen če je zabit in
zato nesposoben za študij! Če obveznosti ne bi izpolnil, bi - po zgledu
japonskih samurajev - napravil harakiri. študij bi moral biti organiziran
tako, da bi vsak študent natančno vedel, koliko delovnih ljudi dela
zanj, pa bi za vsakega faliranca bilo jasno, da je asocialni parazit. Ko sem kot
študent in študentski funkcionar na Univerzi ugotovil, da večina študentov
površno študira in da bodo zato slabi profesorji, direktorji, politiki ...,
sem si zgradil naslednje neomajno stališče: kdor ima privilegij, da študira, pa študija ne jemlje skrajno
resno,živi na meji zločina, saj vendar "zabušava" na račun žuljev delovnih
ljudi. Ko sem po diplomi, stažu in specializaciji psihiatrije začel
delovati kot psihiater, sem prva leta raziskoval odnos do izobraževanja "ljudi v
stiski" in ugotovil, da je velika večina med šolanjem živela na meji
zločina, se pravi psihopatsko. Vsak zares priden učenec, dijak in
študent je odličen. Kdor ni, je zabit (takšen ni za študij), len ali bolan - ali pa
> vse po malo. Ljudje, ki so zabušavali med šolanjem, ni mo
.
Mene pa ta človek tako nasmeji, da bi se z veseljem dobila z njim na kavi, se narežala in mu vsaj za 3 minute zaprla gobec, pa magari s slamicami in servjetki.
