V torek dopoldne je padla odločitev: grem v Ljubljano rodit! To mi je zrihtala mami, ko je govorila z eno babico, ki dela v ljubljanski porodnišnici in je bila vsa zgrožena nad tem, kaj so mi delali v Kranju!
V Ljubljani so me pregledali, naredili UZ, CTG,? in potem so zdravniki samo zaradi mene sklicali konzilij, da so se pomenili kako naprej, da bo najbolje zame in za mojega otročka. Očitno sem res en unikaten primerek nosečnice, saj nikakor niso mogli verjeti kaj so delali že vse z mano in bili začudeni, da mi nobeno sredstvo za popadke in mehčanje materničnega vratu ne prime. No odločili so se, da mi vseeno še enkrat dajo celo tableto za mehčanje materničnega vratu, to je bilo okrog 12h.
Po njej so mi potem vsake 3 ure za 20 min posneli Ctg, kjer seveda ni bilo popadkov ( nazadnje snemali ob 23:30h ). Vse je že kazalo na to, da mi bodo zjutraj naredili CR. Potem pa čudež! Ob 3h ponoči me začne nekaj zvijati. Do 5h nisem nič spala, potem pa le začnem tuhtati če so to pa le morda popadki in jih začnem štopati. Bili so na 5 min! Ob 6h mi pridejo posneti Ctg in sestri omenim, da se mi dozdeva, da imam popadke. Ctg pa to tudi potrdi! No in potem sem ob 8:30 še nekaj malega pojedla, ob 9h pa imela pregled pri zdravnici, ki je odločila, da naj popokam svoje stvari, ker bomo šli kar lepo v porodno! Jupiiii!!!!
No sledil je klistir in tuširanje, nato so me okrog 11h peljali v porodno. Tam sem morala najprej zaradi ene bakterije v nožnici dobiti najprej še antibiotike v žilo, nato pa so mi ob 12h predrli mehur.
Sledili so popadki ? kar močni in predihavanje. Ampak ni šlo vse tako lepo kot bi moralo. Odpirala sem se zelo počasi, maternični vrat pa se kar ni in ni hotel razmehčati. Tam okrog 16h so že skoraj obupali in malo je manjkalo, da bi me poslali v operacijsko na CR. Potem pa so mi vseeno še kar konkretno povečali dozo za umetne popadke in kar naenkrat sem bila odprta 6, čez kako uro ? dve pa 8. No ti popadki so sicer boleli ko hudič, ampak ko je babica rekla, da bomo kmalu šli v akcijo je bilo veliko lažje in sem samo čakala na usodni korak. No in tako je potem ob 18:48 na svet prijokal mali žan. Ko sem ga dobila na trebuh je bilo vse za nazaj pozabljeno! Tako lep trenutek, da se ga preprosto ne da opisati!
No morali so me tudi prerezati, tako da sem bila kar precej šivana ? in to me je pa res bolelo ko hudič!
In tako smo se potem še 3 urce crtali v porodni, ob 22h pa so me peljali na oddelek. In z malim žanom sva vsa izmučena legla k zasluženem počitku!
Na kratko lahko povzamem, da je bilo hudo in dolgotrajno, ampak je že vse pozabljeno. Ob sebi sem imela tudi najboljšo babico, kar si jih lahko zaželim, pa tudi druge babice so me hodile gledati in me vzpodbujati. Tako da je bilo potem veselje ob otroškem joku izredno veselo z vseh strani! Midva z očkom sva bila pa sploh izredno ganjena, ko sva končno zagledala bitjece, ki je več kot 9 mesecev rastlo in brcalo v meni! Sreča je bila popolna!
.
. Saj ne rečem, da ga sedaj gledam non stop, ampak tako urco na dan 
. Brezalkoholno pivo? To pa še nisem poizkusila 
Srečno!
), čim več mlečnih stvari. Tako kot so ti že napisale: polenta, žganci, gres, samo mleko...
) in ga skopala - in spet je užival ko nor 
ne morem svojega otroka lepo dojiti, zakaj moram še dodajati. Ampak sedaj je ok, ker računam na to, da je to dodajanje le prehodno in da se bova potem lepo dojila, tako kot je treba.
