Danes sem ga pri dišavi popolnoma polomila. Zjutraj sem se odločila za POTL Luctor et emergo (mandelj, češnja, vanilija), takoj ko sem ga imela na sebi, pa sem si premislila in si zaželela nekaj bolj svežega... namreč L'eau d'Issey, ki pa ni "povozil" prejšnje dišave, ampak sta se obe prav ves dan trdovratno borili in ustvarili to, čemur jaz pravim tipična "babja" dišava (premočna, prevsiljiva in hkrati precej generična). To sem stoično prenesla, zdaj vsaj vem, kako se dobi babja dišava - noter vržeš prav vse in si tako mogoče gotov, da bo vsak našel v njej nekaj zase (razen mene).
