Moje mnenje je da so prav vsi letni časi čudoviti. Samo moraš si vzeti čas in jih občutiti. Zagotovo ni prijetno če ti sneži , dežuje ali pa nabija peklenska vročina, če moraš iti v službo ali hiteti za nekimi opravki, ja takrat zna biti to zelo moteče.
Ko pa si vzameš čas in se sprehodiš po snegu, pa če je še mrzlo in sveti luna, ti pod nogami hrusta, sneg se dobesedno iskri v soju lune ali pa čez dan, če je prava svetloba se sneg rahlo modrikasto obarva, ne moreš drugače kot da ti je lepo. Pomlad pa je sploh lepa, vse se na novo rodi, zaživi, vsaka še tako drobna vejica brsti, ptice postanejo glasnejše, živahnejše in če hočeš ali nočeš to veselje narave zleze tudi v človeka. Ja potem pa pride poletje, tukaj bi pa jaz precej trpela , če ne bi bila na srečo jutranji človek, da vstajam nenormalno zgodaj in lahko uživam v tistih nekaj uricah čudovite svežine. Takrat grem prav rada na sprehod, da vsaj malo občutim svežino, ptiči takrat prav lepo pojejo, zgleda da tudi njih čez dan vročina popolnoma pobije tako kot mene. Jesen pa je sploh čudovita tudi če dežuje, zemlja v gozdu tako lepo diši, drevesa so vsak dan drugčnih barv in takrat je naša hiša polna jesenskih listov, ki jih s hčerko nosiva domov. Nevem mene osebno to umirjanje narave navda z neko spokojnostjo.
No ja saj vem, da me bo redko katera sploh prebrala do konca ampak želela sem povedati, da moramo pač vedno poiskati dobro plat trenutnega stanja in to kljub vsej naglici, ki smo si jo sami krivi. Se kdaj tudi ustaviti in uživati v drobnih stvareh in ne čakati samo na poletje in na nevem kakšen dopust nevem kje ,vmes pa sploh ne živeti. Včasih človeka prav preseneti kako te lahko preproste stvari, ki jih imaš vsak dan možnost doživeti napolnijo z neko pozitivno energijo.Sploh narava to najbolje obvlada.