Slovenski Casanove
že pred časom mi je prišla pod roke anketa, na katero odgovarjajo tujci, ki živijo v Sloveniji. Ne spomnim se, o čem točno je bilo govora, je pa šlo nekaj na rovaš slovenskih deklet in na vprašanje, kako se oni kot tujci znajdejo med njimi. In odgovori so bili vse prej kot presenetljivi.
Nek gospod (po rodu mislim da Anglež) je trdil, da, odkar je v Ljubljani, nima težav z zmenki. ženske se mu dobesedno ponujajo in se mu mečejo pred noge in se pulijo zanj, samo da se prikaže na ulici ? In naprej ugotavlja, da samo zato, ker je tujec. Jaz mu, pa oprostite kleni slovenski fantje, verjamem. Pa da se razumemo. Nihče ne trdi, da so tujci lepši ali pametnejši ali bogatejši kot Slovenci ali, bognedaj, vse troje skupaj. Ne, tega res ne moremo trditi. že zgoraj omenjena anketa s fotografijami ni kazala kakšnih znamenj nadzemske lepote in tudi odgovori niso bili odgovori možganskih trustov. So pa imeli nekaj, kar drastično primanjkuje našim Janezom. A kaj? Samozavest. Najbrž se tukaj vse začne in konča. Pred kratkim je vsem znani osvajalec ženskih src Erazem P. v intervjuju izrekel nekaj, s čimer se tako zelo strinjam, da se mi je zdelo, da je dobesedno ubesedil moje misli. A kaj je povedal? Citiram: "Dobiti žensko sploh ni težava, ker je "trg moških" pri nas zelo slab. Moški so večinoma polni kompleksov, ljubosumni in imajo cel kup strahov. Dokaz za to so cele horde tujcev, ki derejo k nam. Mislite, da zaradi odličnega piva? V Londonu so izbrali Slovenijo kot deželo, kjer najhitreje najdeš partnerja, pred Češko, celo pred Ukrajino. Nekdo pride iz Londona in ima okrog sebe takoj pet žensk. Ker so pri nas pravi moški redkost. No, in ker so bile Slovenke vedno neracionalno mahnjene na tujce." In naprej na vprašanje, kdo je pravi moški, odgovarja: "Nekdo, ki ima smisel za humor, karizmo in zna biti korekten do ženske. Če si do njih pošten, so ženske pripravljene sprejemati veliko kompromisov, o katerih moški sanjajo. Mentaliteta slovenskih moških pa je ta, da je treba ženski čim več lagati. Z lažmi so pri poznih devetnajstih prišli do prvega seksa in potem je to osvojena šablona. Namesto da bi se izpopolnjevali v zapeljevanju, se v laganju." Eto. To je približno to. Če ne verjamete, vprašajte ženske, kolikokrat so od naših dragih moških doživele, da so jim na "svojem lovu" povedali čisto odkrito, da so jim všeč in da bi se radi videli z vami ali pa se zapletli v popolnoma sproščen pogovor. In pa, no, ženske res rade vidimo, da si nas nekdo želi, da nas spravi v smeh in nam pove, da smo danes tako lepe ? Khm, ali pa raje ne vprašajte, če niste pripravljeni na zelo odkrit odgovor.
Situacija je podobna v skoraj vseh slovenskih lokalih in tale od prejšnjega petka ni nobena izjema. Lokal, za eno mizo ženska družba, ki se je dobila na klepetu, vmes nekaj parov in pri dveh mizah različni moški družbi. Moški spol vsak s svojim pivom v roki in v zelo zagretem opazovanju ženske družbe. Čisto razvidno je, da je vsaj trem všeč ena od našega omizja. In kaj se zgodi? Nič!!! No, moški družbi sicer postajata vse bolj glasni in z varne razdalje se že da razbrati različne komentarje in pogledi so že čisto prikovani na ubogo punco, ampak junaka pa ni. Da bi eden vstal in poskusil srečo ? Ne, to pa ne. Potem bi se izpostavil, moral tej rožici kaj povedati, biti po možnosti vsaj malo duhovit in nikakor ne bi ušel pogledom in komentarjem njenih prijateljic. Zato se lepo obstane na svojem mestu, a ne? No, mogoče malce v zagovor Erazmovemu komentarju, da so ženske neracionalno mahnjene na tujce. Iz prve roke lahko povem, da se kaj takšnega recimo "čez lužo" ali v Londonu ali v Amsterdamu ali v ? ne bi zgodilo. Zato dopuščam nekaj možnosti, da ne gre za čisti neracionalizem. Čisto gotovo bi se našel kdo, ki bi vsaj poskusil. Ampak, tudi pod Alpami je nekaj potenciala in največkrat pri nežnejšem spolu ne šteje obraz
Takole, mimogrede, kakšne pa so vaše iskušnje o naših fantih in njihovem obnašanju, samozavesti in odnosu do nas, vaše iskušnje?