Shranjujete ali mečete stran? :)

Jaz veliko stvari shanjujem (skoraj vse), potem se pa čudim, zakaj nimam nič prostora . Na vsake toliko časa naredim 'čistko', ampak mi je pol stvari škoda stan zagnati, potem pa spet pristanejo nazaj v omari. Fant je pa še hujši primerek (in mu jaz mečem stvari, ki jih res ne potrebuje oz. sploh ne nosi, naskrivaj stran in potem se pa čudi, kam so izginile stare hlače za košarko, ki jih ne najde).

tudi saj sem sama kot neki hrček, ker imam v sobi veliiko stvari, ki jih v resnici ne potrebujem.je pa res, da si jutri pripravljam čistilno akcijoto pomeni, stara oblačila, okraski za prah goodbye for ever
seveda pa sama zelo pametujem, koliko stvari ima moj dragi, ki jih v resnici ne potrebuje.tako da ko se spravim malo pospravit sobo-sam se seveda ne bo, mu zmečem take stvari stran.
tao da ima zdaj v sobi(ki je napol že moja, zdaj ko sem čez teden tam) recimo malo več reda.sama enostavno ne morem gledati kar nekih papirčkov, starih leto ali več po mizi, da ne omenjam niti nekih pliškotov itd, od kolegov, bivših, na katerih se mu samo prah nabira.moram pa priznati, da sem mu take stvari, kot so npr. pocukrane roza skrinjice itd pospravila v predal,kjer ima splošne stvari.
v glavnem,na koncu koncev takih stvari sploh ne opazi, s tem da jaz vem za svojo kramo točno kje imam kaj.kaj češ, tašna sem

Evo, jaz sem ful kramarca. Mam še en kup suvenirčkov iz srednje šole (kovanci, bankovci s podpisi, sporočilca, računi...) en kup starih ljubavnih pisem (ja, sem še iz časov, ko so ljudje to peš na papir pisali), polno pliškotov od raznih lupčkov, razglednic, kozarčkov, šalčk, kipcev....
Mam pa tega zmeraj manj. Trenutno se spravljam k obnovi stanovanja in ponovno premetavam vse te stvari levo desno. Poleg te čustvene krame (aja, v kleti imam eno polno škatlo spominov na predzadnjega resnega fanta) imam še en kup rezervnih gumbov za obleke, ki sploh ne vem več kam pašejo, pa res polno ene krame. Pa papirjev, starih zapiskov, službenih zapiskov, fotokopij nečesa, kar mi je bilo enkrat zanimivo...Pa še in še in še.
Zdaj sem nametala en kup tega v eno škatlo in se poigravam z mislijo da bi jo kar celo vrgla preč, brez da pogledam še enkrat vanjo, ampak itak da ne bo šlo. Bom pa zmetala stran velik šalc pa kozarcev.
 Imam tudi 40 let stare kozarce za Union pivo, a ma to kako vrednost?
Ja, kramarca sem, kramarca, oz. hrček, kot ve rečete:))

Sama že od nekdaj veveričim vse možno, sem pa tudi že deloma ozdravljena, saj sem se v zadnjih dveh letih dvakrat selila in na lastni koži občutila svojo obsesijo. Nekak sem se odločla, da bom začela cenit samo sebe in da se znebim stvari, ki mi že leta in leta ležijo v omari, saj imam dovolj novih lepih, ki bi jih že davno mogla začet uporabljat pa jih ne, ker sem jih hranila za lepe čase. In sem se odločla, da so lepi časi tu. Imava novo stanovanje, novo opremo in zdej skačem po hiši v svojih novih cunjah, in ne več v reklamnih majčkah iz 8ga razreda. Po dveh letih šparanja dotične trenerke, zdej veselo čajčkam v njej. Znebila sem se nekih 6,7 vrečk starih oblek. Zmuckanih, razvlečenih, ali pač takih, ki ne ustrezajo več mojemu stilu. Celo stare kozmetike sem se znebila. Zdej grmadim le še knjige. Mam pa škatlo v katero hranim vstopnice, račune papirčke in listke z emocionalno vrednostjo

Evo to je pa tema zame.... jaz sem hrcek z gensko predispozicijo. Ce kdo pride k nam (uni dve ki se javljata, da prideta naredit red, dobrodosli!) bo dobil zivcni zlom, ker smo vsi- starsi in jaz kramarji. Nevem sicer kateri je hujsi. Ob tem nasem sarjenju jaz drugace zelo trpim. Korak naprej je ze narjen- ker smo zaceli z izolacijo podstresja, so vse revije (tipo Jana, Teleks, Mladina itd) letele stran, zraven pa se en kup neke karte z vajami za matematiko iz srednje sole (ki sem jih sparala bogvezakaj). Pa se en kup robe je gor, ki caka na "klic v kramarska nebesa" (mama je bogvezakaj une stare konfete s porok spet prinesla v stanovanje.... in to ne kamorkoli, ampak... v mojo pisarno!!! grrr).

No, najbolj veselo bo, ko se bo zacela cistka v spodnji etazi, kjer imava z mojim planirano stanovanje. Tam se resnicno dobi vsega boga... tata zasluzen za to. Od starih kosar, starih barv, lakov, ploscic, oken, stedilnikov (pazi! en izmed stedilnikov je ziher star vsaj 40 let!), omar, kant, zracnic (nagradno vprasanje: zakaj bo prisla prav stara zracnica za kolo, ce se jo dobi na vsakem vogalu novo in boljso?), lopat do starissimega traktorja, ki ga je tata kupil bogvezakaj in ze ene 8 let rjavi ter sluzi ta staremu macku za spalnico. Ce omenim ocetu, da je tisti prvi na vrsti za odstrel, ponori. Da ne bom govorila, kako bitko smo imeli, ko sem se spravila na stare cevlje... "Ne metat proc, ker jih bom nesel k cevljarju!!!" Halo... kup nove tubo! Poleg tega sem takrat ugotovila, da ima tata enkrat vec cevljev (enakih!) kot jaz! Ziher je zmanjkovalo prostora!

Zdaj jih moram pripravit do tega, da se znebimo omar, ki so na hodniku (in je noter sara!), ki jih je tata privlekel od pitajbogakje, na crni listi se je znasla tudi ena omara za cevlje, ki je ze vsa zdrajsana, stara ene 27 let, sama pa pomalem cistim mojo garderobo... zdaj ste mi dale malo volje in moci, da se znebim oblek, ki mi delajo guzvo v omari. Ko bom shujsala, itak ne bojo vec moderne, zdaj ko je kriza pa bi znale komu priti praw. Pa mamo moram tudi pripravit do tega, da se dokoncno znebi kostimov, ki so bili moderni v 90ih letih Vse bo slo na rdec kriz al pa v smeti. Juhej!

Mi lahko kdo se pove, zakaj pr madoni sparam zdrajsane kavbojke? 

Jaz vse spravljam.  Potem pa, ko se včasih lotim kaj pospravljat, sem kar presenečena, koliko stvari se je nabralo. 

Se strinjam s predhodnico, čimveč dam stran - kar se nabira po omarah, dobi Rdeči križ, spominkov s potovanj ne nosim, nakita ne nosim, darila, ako so meni neuporabna, dobijo drugega lastnika povsem brez slabe vesti, npr. nekateri mi še kar, ker pač pojma nimajo, kaj naj mi prinesejo, še vedno vlačijo kake pliškote, katere potem dobijo otroci v bolnišnici ali Rdeči križ. Kopičim edinole knjige, ki so moja strast, arhiviram pa plačane račune, plačilne liste in ostalo, kar se mi zdi pomembno - kar je tudi neke vrste kopičenje, ampak se nekako prepričam, da je drugačne vrste in zato upravičeno. :) 

Jaz izredno kopičim. Pa ne kič, ker ga ne prenesem (groza me je raznih neuporabnih sveč, ki jih dobivam za darila ), ampak moja soba je zabasana s papirjem, revijami, knjigami, omare pa z oblekami (žal pretežno temne obleke in potem nosim ene in iste stvari, ker se mi enostavno ne da brskati). Ob postelji imam vsaj 20 knjig in nekaj listov, da si delam sezname in zapišem kakšno zanimivost, ki jo preberem  Imam še eno omaro, ki je polna raznoraznih kozmetičnih izdelkov. Vse skupaj je strašno neorganizirano, ampak vseeno točno vem kje kaj najdem.

Najprej vsem skupaj en lep pozdrav!

Jaz zase moram rečt, da sm predvsem v osnovni šoli in srednji šoli, vse shranjevala, kolikor mi je mami dopuščala
Seveda je takrat ona bila tista, ki mi je vso odvečno kramo, počistila in spravila v smeti, drugače bi js to kr nalagala in nalagala.
Sedaj pa se mi zdi, da čedalje pogosteje delam red, in mečem stvari stran, za katere vem, ali se mi dozdeva, da jih ne rabim. Brez potrebe se mi zdi, poraba prostora in nabiranje prahu, če po določenem času vidiš, da enostavno stvari ne potrebuješ.
Sem pa mogoče malce prekritična, kar se tiče samih oblačil ali obutve, vržem stran, potem se pa enkrat na lepem spomnem, da bi pa js to oblekla oziroma obula. In kje naj potem jaz to iščem? In čez čas se spomnem, da pa morda obstaja možnost, da sem vse skupaj že vrgla v smeti. Tako, da sem kar se tega tiče, zadnje čase, malce previdnejša.