Hoj!
Na srečo je domača internetna linija delujoča, tako da lahko spišem poročilce.

Včeraj zvečer se je tako spet odvil še en mini projekt v velikem projektu, ki se imenuje "Brezdomka Pikica potuje po svetu"

in sicer pesjanko sem (če se ne motim že petič

) peljala iz enega začasnega varstvega v drugega. Tokrat jo je vzela zelo prijazna in simpatična punca Mateja iz centra Ljubljane, ki ima že enega hiperaktinega pesjana na deseto potenco!

.
Srečali smo se zunaj, kjer se mi zdi, da je Pikica doživela pravi kulturni šok, saj dvomim, da je kdaj že bila v strogem centru Ljubljane ali centru kateregakoli drugega mesta - nikjer niti travice, sami avtomobili, luči, hrup in ljudje. Potem je povohala bodočega cimra in je sprva kazalo, da ga bo takoj tudi sprejela, nakar se je čez par sekund hudo ujezila in je začela besno lajati nanj kar sredi ulice. Si lahko predstavljate, kako je to odmevalo do vseh semaforjev in še naprej!
V tistem hipu me je zajel en sam samcat obup, saj sem bila po samih logističnih tuhtanjih in ostalih aktivnostih zadnjih dni, že povsem brez moči - kdo bo vzel (pa tudi začasno) tako glasno pesjanko?

Na srečo pa sem Mateji že dan prej v telefonskem razgovoru precej natančno opisala, kako Pikica reagira na nove dogodke in situacije, tako da je bila nekako pripravljena. Skupaj smo se odpravili na sprehod do prve krpice trave in Pikica se je počasi umirila. Potem smo šli gor v stanovanje in cimra pospravili v boks, da si je dama lahko v miru ogledala novo začasno (poletno

) rezidenco. Prav lušna je bila, ko je tacala okoli, ovohavala, občasno prišla k meni, mi dala kakega lupčka, pokukala pesjančku v boks in spet odhitela naprej. Potem smo šli še enkrat dol, tokrat samo s Pikico, ki je šele potem prvič lulala in tudi kakala, prvič je bilo preveč vsega. Veliko bolj se je že odzivala in celo malo sodelovala z nama z Matejo, ki jo tudi zelo očitno lepo sprejela.
Potem smo se vrnili, vmes vzeli iz avta kletko in ostale pripomočke, določili v stanovanju mesto za kletko in z Matejo sva se še malo pomenili, medtem pa je Pikica brez zadržkov glodala eno posušeno goveje uho sredi kuhinje. Brez težav, kakor da bi tu bivala že 100 let!

Popila je nekaj vode, dali smo jo v kletko, kjer je sicer malo negodovala in vzdihovala, kakor da se ji godi največja krivica na svetu

, vendar se je hitro umirila. Večji problem je nastal, ko sem odšla, saj se je njeno "glasno nestrinjanje" slišalo dol na ulico.
Po prihodu domov in sprehodu svojih pesjanov sem dobila sms, da se je končno umirila (po slabi uri

) in da zdaj spi. Huh, sem si oddahnila!
Zjutraj so mi poslali sms, da se pesjana že od 6.00 špilata in da sta čisto "noter padla"! Huh, spet se mi je en velik kamen odvalil od srca!
Popoldne sem Mateji odnesla še nekaj nabavljenih potrebščin in mi je povedala kratko in jedrnato: "MA, PIKICA JE FUL PRIDNA!".

Joj, kako sem bila te novice vesela, cel kamnolom se mi ja zvalil od srca....

.
Danes zvečer vsi trije odpotujejo v Maribor, kje bodo en teden, potem se vrnejo. Morda dobim kako fotko, na temo, kako se imajo in jo seveda takoj sem prilepim. Če se bo pa začasna skrbnica Mateja sama oglasila, pa tudi super!!
To je seveda samo del celega projekta, saj bo Pikica v tem aranžmaju lahko do konca julija. V kolikor še ne bo v novem domu, bomo spet iskali začasno varstvo...... tako da mislite kaj nanjo, prosim.
Začasno oddahnjena mama Repka
