Dominika, mislim, da si ti zadela terno. Priznam, sama sem oseba, ki kot si omenila "padem v določeno zadevo" in ob tem nehote zanemarjam ostala področja. Do sedaj sem sicer dokaj uspešno usklajevala npr. samo službo + prosti čas (posvečen partnerju, družini, prijateljem itd.), a problem nastane, ko pride do kakih večjih projektov (med njimi tudi dokončanje študija pač).
Pri njemu pa je iz mojega vidika premalo potrpljenja, česar nisem navajena (npr. ko sem še živela doma pri starših je bilo potrpljenje velikoo večje in celotna percepcija vsega tega mojega trudenja čisto drugačna, a razumem, da gre tu med nama za drugačen odnos, ki je nekoliko bolj zahteven - pa sploh ne mislim v negativnem smislu....govorim samo o razliki med odnosom med starši on otroki in partnerskim odnosom dveh oseb).
Skratka, sva se zatem še pogovorila glede tega in ker v naslednjih dneh končno oddam tole dipl. delo, bo prav kmalu prišel tudi čas namenjen nama. Teh par dni še potrpim oz. potrpiva oba (tik pred koncem sigurno ne mislim popustiti ali si vzeti malo prosto - imam namreč določen termin z mentorjem, zaradi tega pač je bilo malo na tesnem s časom sedaj).
Verjetno je tudi zaradi tega malo lažje in bolj sproščeno ponovno, ker je pač jasno, da gre zadeva h koncu. Končno.
Hvala vam še enkrat za mnenja. Jih bom v naslednje vsekakor upoštevala ali jih vsaj poskušala.

(Honoré de Balzac)