Primerjava med prvo in drugo nosečnostjo

Zanimajo me iskušnje tistih, ki ste že večkrat rodile. Je bilo drugič kaj manj boleče, hitrejše? Pa kam ste 'pospravile' prvorojence, ko ste šle s partnerjem rojevati? So se počutili prve dni zelo zapostavljene? Glede počutja se mi zdi, da gre v drugo lažje, nekako lažje in boljše se počutim, ne obrača se mi želodec ob mimohodu preznojenih oseb, imam ful energije ipd. Vesela bom vsega napisanega

tudi mene bi to zanimalo. za seboj imam samo eno nosečnost, le-ta se je proti koncu žal zakomplicirala in posledica je bil prezgodnji porod s CR, vsekakor pa se v naslednji (čez nekaj let) nadejam boljše izkušnje in bolj zdravega poteka.

Pomoje bo veliko različnih odgovorov, saj ene pravijo, da je 1.težje, druge da je 2.

Moram pa dodat, da po izkušnjah žensk, ki imajo že več otrok oz. 2, je lažje, če je prvorojenec starejši, npr. da že govori malo, hodi in razume (+3 leta) saj takšnemu otroku lažje poveš, da bo pri hiši še eden, da bo mamici pomagal uspavat itd. Ker, če je eden star 1-2 leti, pa drugi novorojenček, prvi se komaj na noge postavlja in na kahlico, govori svoje prve stavke...je težko biti poleg dojenčka in za petami otročku, ki osvaja prve korake. Moja opažanja in, če pomislim dobro tudi malo logike.

Sama nimam še nič, še ne planiram...je pa zeelo zanimiva tema tole in jo bom zagotovo spremljala :D 

Dominika, hvala Triletna hčerka, se mi zdi, da že ful več lahko razume in tudi uboga. Po drugi strani pa nisem hotela, da bi bilo med otroki preveč razlike. Naš fant bo čez teden dni dopolnil 2leti, družabnika dobi konec januarja. So stvari, ki so res težavne, npr. to, da se stalno hoče nositi, pač stegne rokice v zrak in prosi in prosi za naročje, se začne jokat in se ne premakne z mesta. Na kahlico še ne hodi (čeprav se res trudimo v to smer), govori le besede in ne stavke. Skratka z njim bo še ful dela, spominjam pa se, kako sem bila v prvi nosečnosti popolnoma utrujena v zadnjih mesecih in si sploh ne predstavljam, kako bo takrat, zato sem odprla to temo. No, najbolj nadležno je vsekakor to, da bi se on nosil. 

Vsaj pri meni je tako, da so nekatere stvari pri vsaki nosečnosti lažje, nekatere pa vsakič težje... Itak pa ni pravil.  Prva nosečnost- idealna, brez slabosti, jaz polna energije, prekipevajoča na vseh področjih itd. Edini minus je bil sprožen porod, ker je dete zamujalo 6 dni, pa tudi to je bilo konec koncev čisto ok. Porod popolnoma bp, brez šivanja in drugih zapletov.
Druga nosečnost (prvi in drugi potomec sta narazen 2,5 leti)- precejšnja slabost, očitno manj energije, jaz totalna hormonska nepredvidljiva tempirana bomba, vse me je nekam bolelo (križ, medenica, ni da ni), proti koncu se je vse nekam umirilo in dete se je rodilo 11 dni čez rok. Tokrat smo ga čakali in porod je bil fantastično brzinski in enostaven- od razpoka mehurja doma do deteteta v naročju, je minilo manj kot uro.
Tretjič (tamala dva bosta 2 leti narazen) mi je bilo slabo za umret, dva meseca sem živela samo in zgolj od grejpfrutov. Zdaj, ko se je pa to uneslo, sem pa kar ok :)) Verjetno mi ni hudega, če sem v 32 in 33 tednu taborila na Cresu. Občasno sem tečna, zoprna, vse me boli,  rujena do skrajnosti, ampak ni take strašne sile.
Dejstvo je, da vsakič manj kompliciraš in ti je zaradi tega marsikaj lažje, nimaš pa toliko časa za počitek in je zato kaj tudi težje....
Statistično pa bojda tretji porod ni lažji od drugega, tako da sporočim kako bo...
Kar se pa razlike med otroki tiče- pri nas se je 2 in pol leti super obneslo, včasih se malo bojim, da nam bo tega pol leta zdaj krepko manjkalo.... Je pa seveda čisto odvisno od otroka do otroka...
Glede varstva med porodom- 6 hiš naprej imamo zlate sosede, s katerimi smo že skoraj na stopnji razširjene familije, tako da bojo, če bo treba vskočili oni (prvič so).

Ok, še moje nakladanje.
Prva in druga nosečnost zelo zelo podobni. Brez nekih posebnih problemov, zapletov, brez kakršnekoli slabosti. Obakrat izgledalo kot bi pogoltnila žogo, le pri prvi proti koncu malce zastajanja vode oz. zatekanje nog, rok, zabuhlost obraza. Pri obeh hudo nenavadna želja po ledu, ledenih in mrzlih jedeh in pijačah, ne glede na vreme in temperature (tudi pozimi). Obakrat jedla ledena kocke, grizla, si delala zamrnjene pijače, npr. sok dala zamrzniti in potem z žličko jedla. Le pri drugi me zdravniki strašili glede velikosti bebeja, a se izkazalo ok. Celo izgleda, da bo drugi prvega že pri prvem mesecu prehitel, kar se tiče teže in velikosti (jutri bom bolje vedela, ker prvič imamo posvetovalnico), čeprav je prvi bil enako dojen in večji in težji takoj po porodu.
Prvi rojen dva dni pred rokom, drugi en dan pred rokom. Prvega rojevala 8ur, drugega za polovičko manj. Bolečine pri drugem bolj pogoste in intenzivne, kot bi prvo rojevanje dali na fast forward. Pri obeh spontani popadki, pri drugem tudi voda odtekla.
Ko sem rojevala drugega, je bil prvi v varstvu pri stari mami. Je bil eden prvih obiskovalcev. Vesel brata, nič ljubosumen ali zapostavljan. Smo izpostavljali starejšega in poudarjali, da je on to dobil, da mora on drugim povedati kaj zdaj ima itd., tako da se je počutil pomembnega in ljubljenega. Zaenkrat naj bo. Še kaj napišem ob priložnosti.

Samo poročam malo: pri sedanji nosečnosti sem sedaj opazila, da mi je trebuh ful prej zrastel. Pa ni tako, da bi imela 'kaj od prej', ker sem med obema nosečnostima ful shujšala in imela trebuh ploh kot deska.

Sahara, a ti si sedaj v drugi nosečnosti veliko bolj utrujena kot v prvi? Ali imaš sinčka v vrtcu?
Sprašujem zato, ker imam 14 mesečno hčerko, ki se tudi zelo rada nosi in kar naprej crklja v naročju. Ker še študiram, je hčerka pri meni doma in me ima 100% ves dan zase.
Z možem se pogovarjava o še enem otroku. Problem je v tem, ker je bila moja prva nosečnost grozna! Tega res noben od naju noče še enkrat dati skozi. Zato taka dilema o tem, sli sploh imeti še enega otroka, ali ne. Porod je bil super hiter (30 min od predrtja mehurja), sama nosečnost pa en sam obup.
Ko bi vsaj vedela, ali bo (če bo) v drugo isto...

Hvala, Nikapika. Saj jaz tudi razmišljam podobno, da je boljš, če je razlika med otrokoma ene 3 leta, da je prvi bolj samostojen...
Napovedati, kakšna bo nosečnost je itak nemogoče. Poznam nekaj žensk, ki so imele v drugo celo več težav kot v prvo. Tako kot si rekla, več slabosti, itd.

Res ne moreš vedet, kako bo v drugo, vsako to vprašam, ki ima več otrok in so čisto različni odgovori... js samo upam, da bo velikooo boljše. Ker imeti otroka in takšno nosečnost, kot je bila moja... si ne predstavljam. 

Evo, se bližam koncu druge nosečnosti in si lahko kar sama odgovorim. Druga nosečnost ni bila (no, ni še konec) težja od prve, nasprotno, ampak nekaj od tega gre zagotovo pripisati temu, da sem bila prvič visoko noseča v najhujši poletni vročini, sedaj pa je fino hladno (pa nisem ljubitelj zime, ampak vseeno se je težko premikati kot slon v najhujši vročini). Slabo mi na srečo ni bilo ne prvič, ne drugič. Nekaj gre gotovo pripisati temu, da sedaj, odkar imam otroka, živim bolj zdravo, sem več na zraku, več je heca, spanja, zdrave hrane. V prvo me je bilo tudi vsega ful strah: kaj pomenijo določeni izvidi, kaj so izvidi za NS, cela znanost se mi je zdela nabava vozočka, zdelo se mi je, da ne bom znala previjati otroka, da ne bom znala dojiti, da bom izkrvavela med nosečnostjo (žal je takrat ena punca umrla takoj po porodu). Skratka, bila sem precej prestrašena.

V drugo ni časa za to prestrašenost zaradi službe in prvega otroka, hkrati pa tudi že vem, kako zadeve potekajo. So pa druge težave. Sinček mi še vedno zleze v naročje, se kuja sredi stopnišča, treba ga je še prepravljati.... več je pospravljanja stanovanja. Hočem reči, s fizičnega vidika, glede opravkov, je ful težje., s psihičnega pa lažje. Ne vem, več je samozavesti in manj kompliciranja v glavi.

Imam pa še zmerom določene skrbi. Obe moji sosedi imata isto stare otroke in sta v isti fazi druge nosečnosti in obe sta že hospitalizirani zaradi izvidov glede krvi ipd. To bi se mi zdelo strašno. Zaradi tega me tudi zelo skrbi, da bi dobila novo gripo. Še vedno mi ni jasno, kako bo, ko bom šla rodit, kje bo tamal (kajti sorodniki po moji strani živijo kar nekaj km preč, moževi starši pa niso več živi).

Najhuje pa mi je to, da ko bom v porodnišnici, tamal ne bo smel priti na obisk, zaradi nove gripe (vsaj tak režim je v kranjski porodnišnici).

Uf, sem se razpisala. Ampak res dosti primerjam med sabo, si ne znam pomagati.