Priča na poroki

Jaz sem bila priča svoji sestri. Imela je poroko brez kakih hudih ceremonij - na Magistratu pa v Cerkvi. Na Magistratu sem se samo podpisala, v Cerkvi sem pa morala (ali pa mi je bilo preprosto ukazano, saj ne vem več...) prebrati neko stvar. Pa tudi tam sem se podpisala...
Vem, da so bile neke fore s protokolom in prihodom priče, ženina, neveste... Ampak nič strašnega Pomoje je bolj od poroke do poroke različno.

Ker sem "ta mala", ni bilo nekega posebnega pričakovanja, da se bom izprsila npr. s pralnim strojem. Sem jima pa kupila ful lepe neobičajne kozarce v Rogaški in dala vgravirat začetnici imena. Kot piko na I, pa sva s fantom peljala mojo sestro na poroko v posebnem vzdušju: zapekla sva Michaela Bubleja, ohladila steklenico šampanjca in ji v prej omenjenih kozarcih postregla z njim tik preden smo se odpeljali. Po poroki, sva na večerjo peljala ženina in nevesto, tako da smo ritual šampanjca in glasbe ponovili.
Meni je bilo predvsem pomembno to, da sestro presenetim in naredim nekaj več kot je sama načrtovala.

Pod streho moraš moraš spravit dekliščino in poročno darilo ostalo je pa stvar dogovora. Pri enih ljudeh je bit priča kar drag špas. Mi je sošolka razlagala, da ne more biti priča najboljši prijateljici, ker je pri njih običaj, da priča organizira dekliščino, kupi poročno obleko + darilo (pa ne kozarce), potem majo pa še nekakšno odkupovanje neveste, kar pa pričo tudi olajša za kakih 100 tisočakov. Zdaj, če si študentka in te povabijo za pričo, potem takih zadev ne morejo pričakovat od tebe. Spet stvar dogovora. Se pa meni osebno zdijo kozarci za poročno darilo od priče malo premalo. 

Aja, tisti običaji, ki sem jih prej omenjala, se meni zdijo tudi malo too much. Samo hotla sem povedat, da različni ljudje različno pričakujejo.