Pretresljiva izpoved bralca izpred Lipe: "Pod menoj je ležala punca, ki se zdaj bori za življenje"
R.Š.
LJUBLJANA - Eden od naših bralcev nam je poslal pretresljivo pričevanje petkovih dogodkov pred lokalom lipa, kjer sta izgubili življenje dve dekleti, stari 15 in 17. let. Njegovo izpoved objavljamo v celoti."Na X-mas party sem prišel ob 21.uri s tremi prijatelji in dvema prijateljicama. že takoj, ko smo prispeli pred stavbo, se je tam gnetla množica ljudi, taksisti so iz različnih koncev Slovenije vozili zabave željnih ljudi. Napotili smo se čez veliko parkirišče, na katerem se je že zbirala množica ljudi in popivala. Prišli smo do vhoda, kjer nas je pričakalo ogromno ljudi."
"Odločili smo se, da se tudi mi pridružimo ogromni skupini ljudi, ki se je gnetla pred vhodom. Nekaj časa smo stali v ogromni množici ljudi, ki je bila tako natrpana, da praktično človek, ki je imel roke zaradi mraza v žepu, teh ni mogel dati ven, ker so bili ljudje tako stisnjeni eden ob drugega. Čez nekaj časa pa se je začela prava nočna mora. Najprej se je začelo tako, da so se ljudje za nami začeli dreti: "Malo vas je, malo vas je, pičkice!!" Nato je cela kolona začela nihati naprej in nazaj, ljudje, ki so bili pred mano in za mano, so se smejali, ker so mislili da je to normalno za tako prireditev, po eni strani pa si tudi predstavljati niso mogli, kaj nas čaka.
V koloni smo čakali priblizno 20 minut, ko je nekaj zabave želnjih fantov in punc začelo razmišljati s svojo glavo ter so pomislili, da iz te zabave ne bo nič, zato so začeli levo od mene (se pravi, na levi strani vhoda v stavbo) plezati najprej čez pet centimetrov debelo ograjo, visoko okoli 50 centimetrov in nato še čez betonski zid, ki je bil visok okoli 180 centimetrov. Ker se je nato na levi strani gneča pomirila, ker so ljudje splezali čez ograjo, je vsa množica z mano vred padla levo nazaj na ograjo. Pritisk je bil tako močan, da se je ograja zlomila in na mestu zloma močno skrivila.
Ležali smo en na drugem, spomnim se, da sem imel levo pod sabo žensko z blond lasmi, ki se ni premikala, direktno pod mano pa fanta, ki je na ves glas vpil, da naj mu pomagamo, ker se bo drugače zadušil. Množica je vsak trenutek bolj pritiskala na ograjo, ograja se je krivila, sam pa sem bil naslonjen direktno na ograjo. Zgornji del ograje sem imel pritisnjen na kolke, srednjega na stegno, spodnjega pa tik pod kolenom. Bolečina je bila neznosna, ljudje so klicali na pomoč z mano vred. Ljudje so se z rokami upirali stran od betonskega zidu, ker bi jim množica drugače zmečkala glavo. Ljudje so se naprej borili, da bi prišli čez betonski zid in se rešili, s tem pa se je stvar venomer bolj slabšala, ker so na koncu ležali na tleh, na njih pa množica obiskovalcev.
Potem se je stvar čudežno pomirila (hvala bogu), tako da se je okoli ranjenih ljudi na tleh naredil pas, tako da so vsi obiskovalci lahko videli, kaj se dogaja na tleh. S fantom, ki si je v nesreči opraskal kožo na obrazu, sva prijela punco, ki je bila z vratom pod ograjo, in jo položila na hrbet. Punca ni dihala, v obraz je bila modra, čez vrat je imela modro liso od ograje, oči pa popolnoma rdeče, ker so ji razpokale žilice v očeh. Ko sem videl to, sem se samo prijel za glavo ter dve sekundi gledal prizor okoli sebe in nisem mogel verjeti svojim očem. Ljudje so dojeli, da z obiskovalci na tleh ni nekaj v redu, namreč na tleh je ležalo pet do šest oseb in nobena od njih se ni premikala. Nato so se ostali obiskovalci, ki so stali zraven, začeli prerivati in tepsti in so hoteli še zmeraj iti v diskoteko, kljub temu da so bili na tleh ranjenci.
Po tem prizoru sem bil popolnoma paničen, pogledal sem okoli sebe, ljudje so se še zmeraj prerivali med seboj, ženskam na tleh pa ni mogel noben nuditi pomoči, ker so hodili po njih. Po tem prizoru sem stopil na polomljeno ograjo ter splezal čez betonski zid na vrt pred diskoteko, kjer se je zbirala že množica ljudi, ki so klicali na pomoč, svoje starše. Še zmeraj se dobro spomnim ženske, ki je bila na tem vrtu. Ves paničen sem hotel čim prej zapustiti prizorišče dogajanja ter sem se napotil direktno proti cesti cez vrt. Tam pa me je ustavila neka gospa, po mojem mnenju mati lastnika Lipe, in mi dejala: "Tukaj ni izhoda!". Potem sem ji rekel nazaj: "Kako ni izhoda, kje naj grem pa ven?". ženska mi je odvrnila, naj grem ven tam, od koder sem prišel. V trenutku sem se obrnil in videl mnozico ljudi, ki je plezala čez zid pred diskoteko. Večina jih je bila bosih, brez obuval, ker so jih zgubili v paniki.
Nato sem se z dvema fantoma domenil, da bi lahko splezali čez priblizno 2,5 do 3 metre visoko leseno ograjo. Enemu fantu sem dal ravbarsko, on se je oprijel roba in takoj za tem sem ga moral spustiti, ker se je z roko napičil na bodečo žico, ki je po speljana po vrhu ograje. Smo mar v Alcatrazu? Potem sem rekel fantoma, da bi lahko poskusili priti čez zid, ki je bil tik ob vhodu. Fanta sta splezala na betonski zid, bosa, potem še jaz, in na drugi strani obzidja smo skočili dol in prišli do parkirišča, kjer se je še vedno zbirala množica ljudi; vsi so se smejali ter se veselili, kako bodo nocoj žurali. Po parkirišču sem iskal, če bi našel kakega varnostnika, vendar nisem našel niti ene osebe, ki bi bila zadolžena za varnost!
Napotil sem se proti cesti, med potjo sem srečal prijatelja, mu povedal, kaj se je zgodilo.Tudi on mi ni verjel, nato je ves paničen klical na policijo. Operaterka se je na njega drla po telefonu in mu govorila, da naj ne kličejo več na policijo, ker so baje v petih minutah prejeli čez 40 klicev na pomoč. Šele po 30 do 40 minutah od tragedije so na mesto dogajanja prispeli policaji ter rešilci. Ljudi, željne zabave, so nagnali s parkirišča proti cesti. Nato sem v diskoteko poklical prijatelje in dejal, da naj pridjo ven iz stavbe, ker bomo zapustili diskoteko. Ko sem prišel ob dveh ponoči domov, sem prebral, da sta dve punci izgubili življenje, tista, ki pa je bila v nesreči pod mano, pa se še vedno bori za življenje."
Copyright Dnevnik 2005 (C)
No, na žalost se ne bori več.
.
. Ne morem verjeti, da se takšne stvari dogajajo
.
