Živjo punce,
jaz sem imela tudi vedno majhne prsi, št. A. S tem se nikoli nisem kaj preveč obremenjevala. Do nedavnega. In sicer, ko sem zanosila, so se mi že v tistih 9 mesecih povečale za 1 številko. Po porodu (to se verjetno zgodi vsem novopečenim mamicam) pa so zrastle na številko D. Sprva so izgledale kot bi imela umetne. Bile so polne, trde, bolele so. Potem pa, ko so se zmehčale, so bile čudovite. Tako sem imela po porodu 1 leto in pol (kolikor dolgo sem dojila) št. B/C.
Dejansko šele ko imaš večje prsi, vidiš, kako je to kul. Jaz sem se počutila veliko bolj ženstveno. Nisem se z njimi "bahala" ali kaj podobnega. Vendar, ko sem se npr.gola pogledala v ogledalo, se je bilo lepo pogledat. Ker si pač bolj skladen. Da ne omenjam spolnosti. Sam sebi se zdiš bolj sexi, všeč si si, in je pač kul. In tudi kaj je za prijet. Partner pa tudi ni imel nič proti

Oblačila ti pa itak tudi bolje stojijo.
No, in potem je sledilo, žal, zmanjšanje. Izgubila sem precej kg. Ponavadi sem jih imela 62, sedaj pa jih imam 56. In še dojiti sem nehala, tako da imam sedaj še manjše kot prej.
Tako da tudi sama razmišljam o operaciji. Vendar bom prej poskusila to, da bom po 2. otroku, poskušala obdržati težo nad 60 kg. Ker kg imajo tudi vpliv na velikost prsi.
No, tiste, ki razmišljate o operaciji, če ne prej, ko (če se boste tako odločile) boste rodile, boste dobile večje naravne prsi

Moram pa povedat, da mi je res grozno sedaj, ko nimam nič prsi. Se mi zdi tako ne fer. Mislim, da bi vsaka morala imeti vsaj št. B. Da je vsaj nekaj videti. Vsekakor nam ni lahko, tko da sočustvujem z vsemi.
In super za tiste, ki ste si upale in se odločile za povečanje. Kapo dol. Verjetno to ni bila lahka odločitev.