danes sem gledala Preverjeno in je bila ena zanimiva tema,ki je govorila o potrosnistvu v Sloveniji.Vcasih je odvisnost od kupovanja ze tako velika,da jo morajo psiholosko obravnavati in jo zdraviti.Vendar to pocnejo zaenkrat le v Ameriki,tukaj se ne.
A se vam je kdaj zdelo,da ste odvisne od kupovanja? meni iskreno povedano,JA.Vcasih si ne morem kaj,da ne bi iz trgovine odnesla cesa,pa cetudi tega sploh ne potrebujem.Potem samo razmisljam o tem,kako bi lahko pametneje zapravila denar,ne pa da imam 1000 mlekov za telo,1000 olj,1000 pudrov,1000 smink......lahko bi sla na ene fajn pocitnice,pa se vedno bi imela tisto,kar potrebujem.V normalnih merah seveda
V bistvu je res,da nas druzba sili v tako veliko potrosnistvo.Mediji,televizija....cutis potrebo po neki pripadnosti,gledas kako drugi uzivajo v kupovanju,povsod vidis listke UGODNO,zdi se ti da kar vse potrebujes in da si moras nabrati nekaksno *ozimnico*,kot hrcki naprimer.Vcasih bi bilo bolje,ce bi se malo zaustavili in ne bi ravno imeli 1000 nepotrebnih stvari,ampak rajsi 1 ali 2 stvari,ki bi nam bile pisane na kozo.
Preberite si tole
KDO MI BO POVEDAL, KAJ RES POTREBUJEM
Eden izmed ljubljanskih klošarjev je povedal, kaj je tisto, kar klošarji res potrebujejo: to da niso lačni, da jih ne zebe in da jih nihče ne tepe. To je zelo malo in če dobro premislimo, je za preživetje dovolj. želje vsakega , ki prebira te vrstice pa so verjetno precej večje. Težko si zamislimo, da je to dovolj za kvalitetno življenja; za preživetje že, za kvalitetno življenje pa ne. In če si sedaj postavimo vprašanje, kaj pa potrebujem jaz za kvalitetno življenje, bomo dobili veliko različnih spiskov. Poskusi si odgovoriti na to vprašanje! Imaš v glavi spisek nekaterih stvari, ki jih potrebuješ za kvalitetno življenje? Vprašaj se, zakaj te stvari potrebuješ, kdo ti je povedal, da jih potrebuješ? Ali jih res potrebuješ?
Ko začnemo razmišljati o tem, se znajdemo v začaranem krogu potrošništva. Vsak izmed nas ima neko sliko, o tem. In te naše slike so si precej podobne. Potrebujemo stanovanje, avto, TV. Potrebujemo nove hlače in pomladanske čevlje. Potrebujemo novi CD in šampon za lase. A bi lahko živeli tudi brez tega? Seveda! Na taborih nam precej dobro uspeva živeti brez veliko reči, a vsakdanjega življenja si brez tega ne znamo zamišljati.
Postavimo si dve vprašanji: a je slabo, če si želimo in potrebujemo določene stvari in zakaj si določene stvari želimo.
Najbolj enostaven odgovor na to, zakaj si želimo toliko stvari, predmetov, je ta, da živimo v potrošniški družbi. Trošenje je nujno, da lahko vsa velika in mala podjetja ustvarjajo dobiček. Pomembno za ta sistem je, da prihajajo na tržišče vedno novi in sodobnejši izdelki, s katerimi želimo zamenjati naše stare predmete. Stari in še celi čevlji niso več moderni, vsi že imajo Pentium III,... O vseh najnovejših izdelkih slišimo, beremo in jih vidimo v časopisih, radiu, TV. Prikazani so kot nepogrešljivi, veliko boljši od predhodnikov in kot izjemno učinkoviti. Te informacije prihajajo vsak dan in skupaj z vsemi propagandnimi sporočili, ki jih najdemo v nabiralnikih, polnijo naše glave. Tudi v igranih filmih in serijah vidimo določene izdelke, ki jih junaki uporabljajo. Vse to postaja del nas. O tem, kaj kupujemo in kaj sploh potrebujemo, velikokrat niti ne razmišljamo, slike vtisnjene v naše možgane razmišljajo namesto nas. In to je tisto, kar je lahko slabo. Kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, mislimo tako kot so nam tisočkrat povedali po TV. Če ne verjameš, napravi droben eksperiment. Vprašaj se, kakšen je idealni fant, punca zate. Primerjaj svoje odgovore s podobo filmskih junakov. Skoraj zagotovo bo precej lastnosti identičnih. In te podobe nas bodo vsaj malo obremenjevale tudi ob našem resničnem fantu ali punci. Zakaj je tako? Zato ker smo potopljeni v medijsko podobo. Za resnico pogosto vzamemo tisto, kar nam ponujajo mediji.
A so torej mediji slabi? Sami po sebi ne. Slabo je nekritično sprejemanje vsega kar nam prinašajo.
Velika produkcija dobrin zahteva veliko porabo surovin in veliko energije in proizvaja na koncu poti veliko odpadkov. To pa je obremenitev za naš planet in negativna dediščina potrošništva. V želji po čim večjemu dobičku postanejo ljudje slepi za to, kaj bo čez 20, 50 ali 100 let.
Potrošništvo nas usmerja v tukaj in sedaj, zame in moje najbližje. Vse ostalo ni pomembno. Vodi nas v individualizem in s tem v krizo smisla. In prav zato je potrebno presekati ta začaran krog oz. ga vsaj pričeti sekati. Briga me - za vedno. Briga me za to, da bodo ljudje lahko živeli prijetno tudi čez 100 let.
