Poroka v tujini

Ker se midva s fantom v bliznji prihodnosti nameravava porociti   in sva se odlocila da bi to storila v tujini (Grcija ali Italija), sama brez gostov, me zanima ce katera pozna koga, ki se je porocil ze na tak nacin ali pa se je katera celo sama porocila cez mejo.

Na netu sem zasledila kar nekaj agencij ki rihtajo taksne poroke, me pa zanima koliko so te agencije verodostojne ...... in koliko prej  je treba zacet to rihtat? 

Upam da to ni prevec neumno vprasanje  samo osebno ne poznam nobenega ki bi se tako porocil. Mi lahko kaj svetujete?

Pokica, midva o taki poroki nisva razmišljala, ker sva želela, da bodo prisotni najini prijatelji in ožja družina. Poroko sva organizirala sama, po najinih zamislih.

Imam pa znanca, ki se je lani poročil na križarjenju na Karibih, za priči sta vzela dva mimoidoča na ladji, če se ne motim, pa sta se morala pri nas poročiti civilno, ker poročni list ni bil veljaven. Najbolje, da se pozanimaš na matičnem uradu, tam ti bodo znali točneje povedati ali je tak poročni list veljaven ali ne...drugače pa ti vse potrebne informacije, kateri dokumenti so potrebni, dajo že v agencijah, saj je zadnje čase več povpraševanja po takih porokah 

Nadine, od tega meseca dalje jih mam 28

Andy, midva pa sva zelela nekako sama bit za ta dan, samo en z drugim, zurko za bliznje pa bi itak pripravla ko se vrneva nazaj s potovanja. Upam le, da mi ne bojo starsi zamerili do groba.

Ja bom sla kar na maticni povprasat kako je s temi listinami....Koliko prej pa sta vidva zacela z organizacijo?

Lp

Poroka je čisto vajina odločitev in starši lahko le spoštujejo vajino odločitev, no tako je moje mnenje, pa saj boste praznovali, ko se vrneta domov.

Midva sva lani aprila določila datum 13-09. Večino organizacije sva opravila v maju in juniju, za konec pa vedno ostanejo rože, pa zadnji dogovori z restavracijo, itd,...

  Zakaj pa jočeš na taka rosna leta?

Jaz pa mislim da je poroka stvar med dvema in da naj se poročita tako kot želita. Če se želita poročiti sama brez prisotnih sorodnikov naj to storita, proslavlja in praznuje se še vedno lahko kakšen teden kasneje.

Ne vem zakaj starši tako silijo s svojo prisotnostjo na poroki, saj je lepo in razumem ampak za poroko se odloči par in ne njuni starši in mislim da mora biti poroka tako kot si jo želi par, ne pa tista varianta ko mame organizirajo cel potek po svojem okusu. Govorim o sami poroki - obredu, če želita to opraviti sama naj bo tako, saj je njuna poroka in njun dan in naj bo tak kot si ga želita.

quote:47e338b3c0="Saša"Ne vem zakaj starši tako silijo s svojo prisotnostjo na poroki, saj je lepo in razumem ampak za poroko se odloči par in ne njuni starši in mislim da mora biti poroka tako kot si jo želi par, ne pa tista varianta ko mame organizirajo cel potek po svojem okusu. Govorim o sami poroki - obredu, če želita to opraviti sama naj bo tako, saj je njuna poroka in njun dan in naj bo tak kot si ga želita.

SAŠA...JST SEM VEDELA, DA MI BO MAMA UMRLA. MOJA MAMA NI SILILA IT NA MOJO POROKO, JAZ SEM SILILA SE ČIMPREJ POROČIT, DA BI BILA MOJA MAMA PRISOTNA. IN MISLIM, DA NOBENA MAMA NE SILI MUS BIT NA HČERINI POROKI.  Menim pa, da je ni mame, ki si ne želi pospremit svojega otroka v novo življenje. Tvoja stvar pa je, kaj si ti želiš danes, ko še nisi mama in ne veš, kaj čuti ženska, ko enkrat JE MAMA.

Tanjal in Lili, jaz vaju zastopim (sicer še nisem mama ) in si predstavljam, da si starši želijo otroka pospremit v novo življenje.

Jaz osebno pa velike poroke za sorodnike tudi ne bi imela, želela bi si poroko nekje na morju, na samotnem kotičku, kjer bi bila samo midva, saj je to najina osebna stvar. Morda bi kasneje naredila pravo zabavo za vse prijatelje in sorodnike. Sicer pa je vse odvisno od situacije... Kaj si oba partnerja želita. In se potem zmenita, naredita tako, da je dobro za vse!!

Na splošno pa jaz sploh nisem za poroke, ker se mi to ne zdi nobena pomembna reč, bolj tradicija... Če bi bila 100% prepričana, seveda... Sicer pa mislim, da se da lepo živeti tudi če nisi poročen, morda je še bolje... Težko namreč verjamem v zakon, ker se jih toliko razdre...

Midva sva tudi razmišljala o poroki v dvoje, potem pa spoznala, da bi to najine najdražje preveč prizadelo... potem sva povabila najožji krog, ki sva ga malce razširila, in če bi danes vabila, bi kvečjemu povabila več ljudi, ne manj. Vedno sem se bala, da bo ceremonija in da bo formalno, ampak na koncu je bilo samo veliko nasmejanih, srečnih obrazov.

To je zgolj izkušnja... odločiti pa se mora vsak zase.