Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Partnerstvo in razdalja?

Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6 , 7 , 8 , 9
tiash
Starost: 37Pridružen: 27. okt 2008Prispevkov: 590Kraj: ŠentjurStatus:Offline
Objavljeno: 11. feb 2009 15:29
Povezava do prispevka
Se strinjam, emchy, vse se da, če se hoče!
Moj fant je iz Litije in dela v Ljubljani, jaz sem iz Šentjurja in študiram v Mariboru. On ima na srečo svoj avto, jaz pa ga tudi kdaj pa kdaj dobim od mojih, da skočim do njega med tednom za popoldne/večer. Drugače pa seveda vlak do Litije ali pa on pride k meni, ko ne dela. Tako, da u bistvu nimava nekih strašnih problemov, razen uskladitev urnika, ker on dela 2 dni in ima 2 dni prosto, jaz pa predavanja nametana po mili volji našega faksa ampak se da vse zorganizirat in dogovorit, tako da se lahko čimvečkrat vidiva. Na začetku mi nikakor ni bilo jasno, kako bo to šlo glede na razdaljo, ampak ko se navadiš ''sistema'' in se sprijazneš, da se pač ne morta videt vsak dan, vse prav fain zlaufa
Rest if you must. But don't quit!
0
Nazaj na vrh
LiliMarlen
Starost: n/aPridružen: 29. nov 2008Prispevkov: 576Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 17. feb 2009 12:05
Povezava do prispevka
Med nama je 959 km, zveza funkcionira. Ni lahko, ampak vseeno gre. Tako da tiste, ki grete študirat ali v Ljubljano ali v Maribor, fant bo pa ostal v domačem krajum ne jamrat, ker se lahko vidite vsak vikend, ker se lahko brez problema pokličete kdarkoli v tednu, ker se lahko, če ga ful pogrešate vsedete v avto in odpeljete k njemu, ker se lahko vidite in slišite prek interneta. Danes s vso tehnologijo in infrastrukturo, ki je na voljo razdalja npr. Ljubljana - Štajerska res ni nek bav bav. Zamislite si svoje starše ali stare starše...fantje so morali v vojsko, po možnosti v nek kraj bogu za hrbtom na povsem drugem koncu Jugoslavije. Punce so ostale doma in edin način da so komunicirali so bila pisma. Navadna pisma, ki so potovala s polžjo hitrostjo. Če so oni preživeli, boste (bomo) mi tudi.
0
Nazaj na vrh
LiliMarlen
Starost: n/aPridružen: 29. nov 2008Prispevkov: 576Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 17. feb 2009 12:06
Povezava do prispevka
...
0
Nazaj na vrh
Cama
Starost: -14Pridružen: 20. dec 2004Prispevkov: 1301Kraj: Kraški svetStatus:Offline
Objavljeno: 20. feb 2009 15:00
Povezava do prispevka
Zdaj, ko ste še v fazi študija, je še vse super. Vprašanje je, kako se stvari začnejo odvijati, ko se zresnita in začneta načrtovati svoje domovanje in družino. Potem se mora eden seliti, če je volja.
www.dlvkos.si
0
Nazaj na vrh
SunBee
Starost: 33Pridružen: 7. mar 2009Prispevkov: 7Kraj: okl Lj.Status:Offline
Objavljeno: 7. mar 2009 19:08
Povezava do prispevka
alexa je napisal/a (...) Zakaj je veza na razdaljo, meni, zdaj, boljša, kot je veza s človekom iz istega kraja?
- naučiš ali pridobiš si ogromne mere zaupanja
- živiš bolj samostojno in ne visiš partnerju za vratom kot klop, zgolj zato, ker neveš kaj bi sam s sabo (ne me razumeti narobe, sem počela to v preteklosti, omejila krog prijateljev na minimum, zato ker sem vedla, da pač...imam partnerja. Ko sem se s partnerjem razšla, sem ostala sama).
- strast in poželenje v vezi ostajata veeeeellllliiiiiiikkkoooooo dlje.
- partnerja ne dojemaš kot samoumevnega.
- v času, ko si skupaj maximalno izkoristiš skupen čas, ker se zavedaš, da se spet nekaj časa (dni) ne bosta videla.
- še bi lahko naštevala ...

Ima pa seveda tudi veliko slabih plati taka veza, kot je naprimer, da je bore malo spontanosti v smislu druženja, to da si en večer sredi tedna zaželiš zgolj sprehoda ali kave z dragim, ni mogoče. Vsak obisk moraš splanirati, si vzeti čas in seveda denar. (...)


+

DMS je napisal/a (...) V bistvu, če pogledam z drugega zornega kota, tiveza na daljavo preprečuje, da postaviš partnerja za center svojegasveta. Še vedno ohranjaš socialne stike z drugimi, imaš čas za vsehobije ipd...(jaz sem pač taka, da zelo rada odklopim vse, ko sezaljubim)


= moje mnenje. Ne bi mogle bolš povedati.

Razdalja men osebno zna predstavljat problem. Ampak trenutno še vztrajam.
So "ups and downs" - povsod so. Ne bom rekla, da je popolno (to obstaja v filmih).
Ne trdim, da bom z njim celo življenje. Ne pričakujem nemogočega, sm pa hvaležna in izkoristim vsak trenutk, ki nama je dan.
Msn pomaga.  Pa telefon.
0
Nazaj na vrh
leonella
Starost: 39Pridružen: 15. jan 2009Prispevkov: 155Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 13. apr 2009 13:12
Povezava do prispevka
Med nama z mojim je včasih 2600 km razdalje, včasih 1200, včasih 700 vedno je nekaj, odvisno od države kje dela in najina veza še vedno traja, čeprav se mi zdi, da se je ohladilo vse skupaj...
0
Nazaj na vrh
Tincaaa
Starost: n/aPridružen: 3. jul 2008Prispevkov: 222Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 14. apr 2009 0:04
Povezava do prispevka
Catwoman, šele sedaj sem videla tvoj post, a me je tako spomnil na najino zvezo, da moram malo naložit..
Oktobra sem šla študirat v Lj, čeprav sva z mojim skupaj že več kot dve leti, je že takrat ko sem se vpisala na fakulteto nekaj jamral. Z vsakim mesecem ga je bolj skrbelo, priznam, mene tudi, ampak sem mu že takoj jasno povedala, da sem se pač odločila za ta faks v Lj, da ne bom hodila na nobeno višjo šolo v Celje, ker me pač nič od tistega ni zanimalo, in logično, da je to odločitev sprejel. Nikoli mi ni preprečeval, da bi šla študirat, je pa bil slabe volje, v skrbeh.. Tudi meni je moj rekel, da ko bom v Lj, si bom pa drugega našla (sploh med kakšnim prepirom je rad s tako naumnostjo uletel). Le da takšne izjave ni treba jemati, kot da fant misli, da je punca lahkoživka (kot je ena prej napisala), normalno je, da je živčen in zaskrbljen, recimo moj nikoli ni študiral v drugem kraju, ampak na daljavo, tako da ni izkusil študentskega lajfa, pač pa je po nekaj kolegih, ki imajo sex, drugs and alkohol študentsko življenje, sklepal, da smo vsi študenti taki.
Od začetka je res bilo neprijetno, ampak se počasi navadiš, si naučiš še bolj zaupati in veliko bolj izkoristiš čas ko si skupaj. Sploh pa se midva kar dosti vidiva, faks imam le 4 dni na teden, potem so tu prazniki, študijske počitnice, kmalu bo dolgo poletje.... Tako da ne preveč skrbet, kako bo.
Si pa tako že sama ugotovila, da je to lahko tudi test vajine zveze. Če se imata res rada, vaju ta razdalja do Lj ne bo zmotila. Pa še bolj pridno boš študirala, ker boš hotela čim prej zaključiti faks (jaooo, samo zadnji stavek zame žal ne drži.. ).
0
Nazaj na vrh
Sydelle
Starost: 33Pridružen: 3. dec 2008Prispevkov: 1752Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 14. apr 2009 7:12
Povezava do prispevka
Pri meni je pa ravno obratno - zdaj ko grem študirat v lj bova lahko več skupaj, mava pa za sabo skoraj leto in pol ''na razdaljo'' pa tudi gre. So plusi in minusi, ki jih res ni treba ponavljati, ker so že prej v temi napisani, ampak kjer je volja se vse da. Bova pa tudi v lj živela vsak zase, ker se nama obema zdi brezveze prehitevat Smile Že to, da se bova lahko (verjetno) vsak dan videla po faksu je super.
0
Nazaj na vrh
Mozaik
Starost: 37Pridružen: 25. jul 2009Prispevkov: 14Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 31. jul 2009 20:39
Povezava do prispevka
No pa da še jaz povem svojo izkušnjo s tem ...
jaz sem živela v Kopru moj pa v Mariboru in sva tako bila skupaj skoraj dobra 3 leta pa se je obneslo... večinoma sem jaz za vikend hodla k njemu z vlakom on pa tu pa tam k meni z avtom ... po treh letih sva začela skupaj živet dobila otroka ki je zdaj star že tri leta in evo nas Smile

Res je da je bilo tisti čas ful teško ko si še uno sveže zaljubljen ampak če vstrajaš se izplača ... no vsaj nam se je
0
Nazaj na vrh
Klaudia
Starost: 33Pridružen: 21. dec 2009Prispevkov: 9Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 22. dec 2009 3:36
Povezava do prispevka
no, pri nama je 100km in v bistvu je zaradi tega z obeh strani bilo (in z njegove še je) dosti pomislekov, pa kar takoj dogovor, da bo to vseskup tak bolj na izi, nič resnega.
se je potem kar hitro ustalila navada, da se vidiva skoraj vsak vikend ali pa vsaj vsak drug..povečini se vsedem na vlak, v tistih 2 urah si uredim nohte ali preberem kako knjigo..v bistvu celo uživam v tej vožnji, ker med njo zmeraj počnem kaj, česar drugače ne utegnem ali si pač ne vzamem časa za to zadevo. z avtom me pride čakat na postajo..vseskup ima nek čar, ker ni tista "tipična" zadeva. verjetno bo mi za vedno ostala v glavi slika njega, kako vsakič sedi v avtu, nekaj tipka po telefonu, in me čaka..grem proti njemu, ko me zagleda, se nasmehneva, sedem v avto, poljubček, spelje..
včasih se on pripelje k meni, vendar res poredko. med tednom je aktualen predvsem telefon..dobro, da imava oba taužnt fraj pogovorov  pa smsi in msn..
ma vseeno ni to to..vsaj zame ne. me čist zje**, da je tako daleč vstran in ga ne morem videt, ko mi paše. težko se je na bilokaj skoncentrirat, ko nekoga pogrešaš in kar naprej kuješ načrte za naslednje snidenje..hkrati pa ti tudi pol ni zmerej čist fajn, ko si z njim, ker je vse vnaprej dogovorjeno in ti včasih manjka neka spontanost. se zgodi, da ves teden komaj čakaš, da se vidita, potem pa si ravno v soboto slabe volje in te nekaj boli glava, pa se vseeno siliš uživat tiste kratke trenutke.
hmm, tu pomislim še na eno zadevo..ti kratki trenutki..to zna bit vzrok za dva problema, ki sta oba precej neprijetna. če partnera poredko vidiš, pol se zna zgodit, da se čist potopiš v tisto morje hrepenenja, pozabiš vse malenkosti, ki te na njem motijo, ga zidealiziraš..ker ti manjka tisti "pravi" stik z njim, začneš nekak umetno, prisiljeno postavljat zvezo v neke urejene okvirje, začneš prezgodaj govoriti o ljubezni..človeku se pač zna strgat, če ne seže do čokolade, ki je vrh police
velika razdalja in redki, kratki skupni trenutki pa lahko povzročijo tudi to, da človek preprosto ne razvije nekih globljih čustev..že vnaprej pričakuje, da tako ali tako ne more biti nič s tega in posledično se s partnerom ne more ali pa noče prav zbližati.
vem, da to vsak doživlja drugače..ampak moje izkušnje s takimi zadevami na daljavo so res bolj slabe..in to zgolj zaradi tega, ker slej ko prej začnem ful trpet, pogrešat, hrepenet..trga se mi..v bistvu živim samo še za tiste težko pričakovane skupne trenutke. 100km je še okej..z bivšim pa je bil res pravi suffer, ker je prek erazma študiral v parizu in sva se videla na mesec ali dva, takrat pa zmeraj za en teden. večurno visenje na skypu, astronomski računi za telefon, pisanje mejlov..v bistvu sploh več nisem živela, samo čakala sem, da mesec mine in grem k njemu..pol pa seveda naporna vožnja z vlakom, pa ful izdatkov povezanih s potovanjem itd.. če gledam za nazaj, je bilo sicer čarobno, ker sva izkusila mnogo zadev, ki jih "običajni" pari ne..plus tega sem tako imela priložnost raziskat celoten pariz, hehe 
vseeno mi železniške postaje niso toliko všeč, no..bi bila vesela, če bi našla kakega, ki živi par km vstran in lahko skočim k njemu kadar mi paše..al ja, kaj hočeš, srce se ne zmeni za razdaljo..zdaj se že spet skoraj 5 mesecev furam z vlakom skoz pol slovenije
0
Nazaj na vrh
*lučka*
Starost: 38Pridružen: 25. jul 2006Prispevkov: 1019Kraj: vsakič nekje drugje :)Status:Offline
Objavljeno: 22. dec 2009 12:38
Povezava do prispevka
alexa je napisal/aEh 30 km ni nič Smile ...
Jaz imam fanta malce dlje...110km stran pa madonca moram povedat, da veza laufa sto na uro. Najprej sem bila skeptična glede vsega, ker sem si v preteklosti govorila, da jaz in veza na razdaljo, no razdaljo je tule skorajda potrebno dati v narekovaje, no-go. Pa sem zopet na lastni koži preizkusila pregovor Question zarečenega kruha se največ poje. In pravzaprav sem vesela, da je tako kot je.
Zakaj je veza na razdaljo, meni, zdaj, boljša, kot je veza s človekom iz istega kraja?
- naučiš ali pridobiš si ogromne mere zaupanja
- živiš bolj samostojno in ne visiš partnerju za vratom kot klop, zgolj zato, ker neveš kaj bi sam s sabo (ne me razumeti narobe, sem počela to v preteklosti, omejila krog prijateljev na minimum, zato ker sem vedla, da pač...imam partnerja. Ko sem se s partnerjem razšla, sem ostala sama).
- strast in poželenje v vezi ostajata veeeeellllliiiiiiikkkoooooo dlje.
- partnerja ne dojemaš kot samoumevnega.
- v času, ko si skupaj maximalno izkoristiš skupen čas, ker se zavedaš, da se spet nekaj časa (dni) ne bosta videla.
- še bi lahko naštevala ...

Ima pa seveda tudi veliko slabih plati taka veza, kot je naprimer, da je bore malo spontanosti v smislu druženja, to da si en večer sredi tedna zaželiš zgolj sprehoda ali kave z dragim, ni mogoče. Vsak obisk moraš splanirati, si vzeti čas in seveda denar.
Če sta skupaj dva, ki nimata razčiščenih stvari in čistih namer, se verjetno dogaja varanje in laganje. Ko si doma, daleč stran, se lahko prepustiš črvu dvoma, ki te je sposoben tudi pojesti. Verjetno je dobro, da se v take veze spuščaš zrelo kar se da

Ampak za to so pogovori v takih vezah zelooo pomembni, se moraš ogromno pogovarjati sproti in ne pometati pod predpražnik (aja, sej to se moram v vsaki vezi ) pa prijateljice in družba, ki ti pomagajo in ti svetujejo v kakšnem nerodnem trenutku, ti odprejo oči, te zvabijo ven in te napijejo.
Jaz sem zdaj srečna, bolj kot kdajkoli.
Mi ne nuca nekdo, ob katerim se ne počutim sto procentno, četudi živi le 100m stran od mene.


Se podpišem pod vsak stavek.  Po drugi strani seveda sovražim slovesa in vsakič, ko pride dan pred odhodom se počutim enostavno grozno (no, danes je eden takih dni, še posebno, ker gre za praznike domov in bo zamenjal kontinent). Narazen sva 650km, videvava se vsak mesec po približno en teden. Ampak imava skupne načrte, dosti ljubezni, optimizma in zaupanja in to naju žene naprej.
Beauty, to me, is about being comfortable in your own skin. That, or a kick-ass red lipstick. (Gwyneth Paltrow)
0
Nazaj na vrh
HonEyKa
Starost: 33Pridružen: 4. avg 2007Prispevkov: 1969Kraj: Bora Bora IslandStatus:Offline
Objavljeno: 27. dec 2009 20:07
Povezava do prispevka
Jaz ne vem, če bi še kdaj probala razdaljo.. Mogoče kdaj.. Če bi se v koga zaljubila, ki bi bil daleč.. Trenutno mi je fajn, da mi je moj blizu.. Sem pa že bla v taki zvezi na razdaljo..

Preveč trpiš, premalo se vidiš.. To mi je taka mora.. Če je že na razdaljo, mi je kulj, da se pol vsaj vsak vikend vidita.. Na koncu pa ga še par mescev prebolevaš.. Pol je pa kulj.. Tak je blo pri meni.. Zato, ki se nisva vidla lih 'vsak vikend' .. Meni je v redu blo, da mam take prijatelje, ki so me vedno razumeli, me potolažili..

Sicer je pa tud fajn, da če je že razdalja, da pol nekako probaš to, napreduješ, se npr. vsak vikend vidiš, pol če pa zveza drži, pa je že par let, je pa fajn, da si najdeš skupni domek..

Smile :) ..
0
Nazaj na vrh
binka
Starost: 33Pridružen: 11. okt 2007Prispevkov: 365Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 1. jan 2010 14:37
Povezava do prispevka
Meni se zdi razdalja po eni strani dobrodošla, saj imaš tudi veliko samostojnosti (se pravi da ti ni treba vedno prilagajati svojih načrtov)in lahko jo vzameš tudi kot preizkus zvestobe.Če ti je toliko do te osebe je ne boš prevaral in potemtakem za ljubezen tudi razdalja ne bo pomenila nič.
0
Nazaj na vrh
TOMika86
Starost: 37Pridružen: 2. dec 2009Prispevkov: 105Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 4. jan 2010 19:30
Povezava do prispevka
Men osebno se ni treba ukvarjati s takšnimi zadevami, niti se mi nikoli ni bilo potrebno. Pa tudi k sem pomislila kdaj na to, da bi bila v takšnem položaju, sama zase vem, da bi to težko funkcioniralo, vsaj z moje strani. Sej ne rečem, sej se navadiš, ampak je pa zveza na daljavo, nekaj drugega, kot pa takšna zveza. Seveda so tako prednosti, kot slabosti.In seveda čisto odvisno od posameznika, kako lahko takšno zvezo sprejme in kako jo partnerja furata. Mislim pa, da dokler je to bolj kot ne najstniška ljubezen to gre, zapleti se ponavadi začnejo, ko vse skupaj postane resno, in ko se eden izmed partnerjev mora odločiti za selitev. Sej ne rečem, saj so izjeme, ampak poznam pa primere, ko so zveze, ko je prišlo do takšnega koraka, preprosto po večletih, propadle. 
0
Nazaj na vrh
glili
Starost: 41Pridružen: 8. jul 2009Prispevkov: 636Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 4. jan 2010 20:34
Povezava do prispevka
Jaz imam izkušnje tako z enimi kot drugimi razmerji. Imela sem že fanta, ki je živel po več 100km proč, pa takega iz sosednje vasi...Trenutno sem v razmerju s fantom, ki živi 100km stran in to nama ne predstavlja večjih problemov. Vse je v zaupanju in vlaganju v zvezo. Vedno se trudiva, da se čez vikende vidiva in preživiva čim več časa skupaj. Hkrati pa se nisva brezglavo zaletela v zvezo, čeprav moram priznati, da bi najverjetneje določene stvari potekale počasneje, če bi živela bolj blizu, ker bi se lahko kadarkoli videla. Tako sva že kaj kmalu preživljala vikende skupaj, ker se nama ni splačalo tekati non stop za par uric gor in dol. Hitreje sem spoznala njegove starše in družino ter obratno. Vsekakor imajo ene in druge "vrste" razmerij svoje prednosti in slabosti...meni zaenkrat kar ustreza tak način, nisva se preveč "obesila" eden na drugega, ohranila sva svoja prijateljstva in obstranske dejavnosti...
 
V tem letu se nameravava preseliti skupaj, tako da bova videla kako bo zdaj.
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Partnerstvo in razdalja?
Stran 5 od 9
Pojdi na stran 1 , 2 , 3 , 4 , 5 , 6 , 7 , 8 , 9
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
Profesorica je razkrila, da je uživanje mesa nujno za duševno zdravje, saj veganska hrana ne vsebuje ključnih hranil.