Otroški voziček

Lupinica je za v avto in zelo kratke skoke kamorkoli že. Doma jaz našega 3,5 mesečnika nikoli ne puščam v lupinici, rajši ga med svojo kuharijo in podobnimi opravki pustim na tleh na podlagi ali pa v ležalniku.
Košare mi nismo kupili. Pri prvem je nismo potrebovali, ker je marčevski, voziček pa se položi v vodoraven položaj, drugi je pa oktobrski in bi nam načeloma prišla prav, ampak sva po rasti prvega sklepala, da bi nam košara prišla prav za cca 3 mesece in je nisva nabavila. Pri malem se je pa zdaj pojavil še sum na refluks, tako da je sploh ne bi smeli uporabljati.

Vidiš, Tea, zdaj pa spet ne vem, kako je s to košaro. Taka mnenja, kot je tvoje, me begajo. Midva si ogledujeva voziček, ki se ga popolnoma poleže in za katerega proizvajalec pravi, da je primeren tudi za novorojenčka. Večinoma nama v vseh baby centrih ipd. govorijo, da to ni v redu in da če hočem dobro svojemu otroku (ja, itak ), potem moram kupit košaro. In potem je človek čisto zmeden; jasno, da mu hočeš najbolje, kaj pa drugega, ampak včasih imam občutek, da gre pri vseh teh "dobronamernih" mnenjih prodajalcev predvsem za njihov dobiček. Bodoči starši pa smo itak nevedni in krasne tarče za vsa ta propagandna sporočila v stilu: Če hočete dobro svojemu otroku, potem ...

Skratka, hvala za mnenja - tudi glede lupinice.

Meni se zdi košara praktična, ker jo lahko uporabiš za začasno posteljico (npr. na dopustu, balkonu, terasi itd..). Poleg tega je večina bolj športnih vozičkov tako odprtih, da si jaz ne predstavljam, da bi novorojenčka vozila brez košare. Malo je odvisno tudi od tvojega lifestyla in financ. Če ti 150 EUR ne prestavlja prevelikega stroška, bi jaz košaro na tvojem mestu vzela (magari rabljeno).

KLjub prodajalčevim stavkom v stlu "če hočete otroku dobro" je fino uporabiti malo kritične presoje in res pretehtati kaj potrebuješ, sicer se mimogrede znajdeš s polno hišo otroške opreme, ki je bila v rabi praktično nič.
Namesto košare smo mi v vozek dali tako mehko torbo, ki ima odstranljivo trdo dno. Mali je bil zaščiten,  ležal je na ravnem, pozimi je pa prišlo prav kot zaščita za nogice za čez vrečo.

Pri nas je bilo isto .

Za ležalnik je pa tudi meni dejala na fizio, da ni priporočljiv, ker zavira razvoj otroka. Je veliko boljše, če otroka položite na neko ravno podlago ( oblazinjena tla ).

Najbrž res. Kot še polno drugih reči. Najboljša je še vedno ravna, ravno prav trda podlaga (tla+nekaj gor).

Meni ga je podarila prijateljica in naša miška sploh ni želela biti v njem. Najraje je ležala na igralni blazini na tleh ali na postelji.

Je pa zanimivo tudi kako razmišljajo nekateri. Znanka je šla na daljši izlet in je enomesečno punčko vozila v lupinici, v kateri je bila vsaj 3 ure. Meni so to odločno odsvetovali, ker otroci nimajo razvite hrbtenice. Do 3. meseca bi lahko bil otrok v lupinici 1 uro/dan, ne več, le občasno malce več.

Pomojem je ležalnik čisto odveč. Bolje je kupiti blazino za na tla, ki kasneje služi tudi kot "blažilec" zvoka (ob metanju igračk itd.)

Če je pediatrinja tudi razvojna specialistka potem se ji verjame, kar pa za tak odgovor dvomim.  V lupinici naj bo otrok čim manj! Seveda v avtu in prenašanju.
Sinja je bila rada v ležalniku in smo ga veliko koristili, ko je zaspala čez dan v dnevni.  Zakaj naj ne bi bil vredu? Seveda pa je odvisno od otroka samega.

Si mislim da zato, ker je otrok stalno v isti drži in ker ga omejuje pri gibanju- se ne more obračat itd. Ampak ležalnik kot jaz vem je itak mišljen za takšne, še ne preveč gibljive dojenčke, ko začnejo migat, postane nevaren. Za popldansko podremavanje pa ni panike pomoje, naš starejši je tudi čez dan zaspal v njem, pa ni sedaj pri treh letih z njim nič narobe.