Odgovori, odgovori, odgovori...

Moski itak razmisljamo s "peceljckom" tko da...

 

Nikjer pa nisem rekel da je kdo boljsi ali slabsi, samo razlicni.

Svobodo izbire imas takrat ko nisi obremenjen s tem, da rabis nujno biti v zvezi, da si lahko srecen. To ma dost ljudi ta kompleks, ko so cist zgubljeni ce nimajo fanta/punce. Sele ko vidis da imas nekaj od zivljenja tudi ce nimas resne zveze lahko reces da imas res trezen in dokaj objektiven pogled na izbiro partnerjev.

Zdi se mi, da cim se pojavljajo dvomi je treba seveda najprej dobro razmislit, vendar ce dvomi ostajajo cimprej koncat zvezo...

Bom še jaz nekaj dodala.

 

Pač pred kratkim sem bila na smučanju, bila sem z fantom, z nama pa je bil še moj dobr kolega in od njegove punce brat. On je z punco že 2 leti (moj frend) jaz pa z mojim fantom že 1 leto. Zgodilo se je takole. Mojemu frendu sem že od nekdaj zelo všeč, prav neumen je bil vedno name, enkrat kakšno leto pa pol nazaj je predlagal, da bi jaz pustila takratnega partnerja in bila znjim, vendar se mi misel na to ni dopadla, saj nisem bila pripravljena tega storiti. Leta so minevala, pred enim letom sem začela z sedajšnjim partnerjem in imam se prav fajn, ves čas sva skupaj, nastane pa problem zgubila sem veliko stikov z prijatelji saj preprosto nimam časa, šola, služba, love, za frende pa ostane zelo malo časa. Problem je pa tut to, saj sem se vedno več al manj nahajala v fantovski družbi in vem da moj fant nebi gledal, da sem stalno zunaj z frendi, tako da sem vse skup dala bolj na stran. S tem frendom s katerim sma šla na smučanje sva se kdaj pa kdaj pozdravla v šoli, si poslala kak sms, sedaj pa kot nekakšna usoda, sfantom sva se odpravljala na smučanje, ta frend pa prav tako in naju je povabil da gremo znjima dvema v kočo. Sem mislila, da bo šel z punco NAPAKA(error), sem vedla da si tega nebo privoščil če bom jaz blizu. Sem mislila, da je v tem času že usahnil, in da nekak nebi pomislil name če ma punco že 2 leti. Začela se je prov fajn sobota, kot nalašč vedno je smučal za mano ali pred mano, takoj sem ga pogruntala. Stalno me je izzival z čimerkoli se je le dalo, stalno sva si mežikala. Zvečer smo šli majčken popivat, na muč smo se mel fajn, od njegove punce brat se je na mrtvo napil je zaspal na mizi, moj pubec (prej ni pil eno leto pa pol) se ga je tut ornk prjelu, ta kolega se je pa pač delal, jaz pa sem bila OK, saj ne pijem nikoli veliko. Stalno sem slikala te pojave, snemal smo filme, pel plesal, jaz sem mrla od smeha. Potem se je pa začelo, ko sem sfantom prišla iz pod tuša, frend je sedel pred vrati in me prav grdo pogledal z unim pogledom "kaj pa jaz:D" moj pubec šel spat, on pa izjavi da pač nebo spal z unim mudelom k se je napil, ker se ga boji, rekla sem da lahko spi v najini sobi na tleh in seveda takoj prjel. Vsi so že zaspal, le midva sva debatirala pozno v noč, tam 5ur v polno, preprosto o vsem. Vsake toliko časa sva šla unega skupaj pogledat če sploh še diha, in napaka še sekundo več bi bla tam, pa me je hotu ta frend zalizat, vendar sem mu ušla, saj sem vedela po preživelem dnevu, da je vsako minuto bolj nor name. (to mi je pač naslednji dan povedal, v vprašanju kaj bi nardila). Nedelja je minila lepo, izzival je še več, na žalost pa zvečer sledil odhod domov. Naslednji dan je mene čakala šola, fanta fax in žal nisma mogla ostat dlje. Hotu je celo on plačat eno noč za naju, (sam zarad mene), da bi le ostala. V šoli so že leteli smsi od frenda, če me pobere za domov no in sem le padla na foro furala sva se po mestu in pol me je spustu pred blokom in me gledal, kako sem šla gor, potem se je odpeljal. Čez 5minut že bil na msnju. In mineva že tretji, dan. Bolj mu govorim, da nebom pustila fanta, da naj mal pomisl na punco, bolj se trud in upa, da bo le kdaj imel šans. Res ne rečem v tem vikendu sva se full ujela, večino časa sva ravn midva preživela skupaj, vendar tako negre. Na vsak način hoče kakšno traparijo zmano, v tolažbo, ker ve da se nebom razšla z fantom. Stalno hoče bit zmano, že najde kakšno malenkost da me vid. Prav, da se nebo zalubu v slepo ljubezen, vendar error, to se je že zgodilo, prav obseden je zmano. Fant je to opazu in prav le "saj nevem kaj sta mela ponoči" nikakor mu ne morem dopovedat in zadnje 2 dni mi stalno zmeče naprej vse frende, ki se vrtijo okol mene in skačejo. In me sprašuje "zakaj prov za tabo" Nevem, kak naj mu dopovem. Res je ne rečem, tut men je frend prav zmešal glavo, nekak oddaljila sem se od tipa zadnje dva dni, čeprav tega ne pokažem, saj ga nočem razočarat. Pa čeprav eno leto, zakaj bi zaradi naju z frendom trpele dve osebe, pa čeprav on pravi, da trpiva le midva. Ne vem. Komaj samo čaka da gremo ponovno smučat skupaj, da bo iskal priložnost. Noče sprejet, da je zavrjen, čeprav ne rečem, če bi bila samska bi bla zihr znjim, ker je res dobr poba, vendar ne moraš le trapat v temi in se vsako leto zmišljevat skom boš bil. Pač ne GRE! Ponuja mi vse, samo da bi se on skrival v mojem objemu, ponuja mi ljubezen, srečo, vendar jaz tega ne morem sprejet, vsaj zaenkrat. Kaj pravte ve?

 

LP

Em te lahko vprašam koliko si stara?

Občutek sem dobila po tvojem pisanju, da nisi 100% z glavo v vezi in da tudi v vajini vezi ni vse tako kot bi moralo biti. Predvidevam, da hodiš še v srednjo šolo. Moje mnenje: Škoda se mi zdi, da si pri teh letih v resni vezi s fantom, ki ti ni pisan na kožo in v katerega nisi 100% zaljubljena.  A ni škoda, da izgubljaš lepe brezskrbne srednješolske dni z nekom, ki ni pravi zate? Ob človeku v katerega nisi noro zaljubljena?

 

daisy4 če bi bil poročen bi to takoj odpadlo, da bi pomislila na skupno prihodnost, ker taki se ponavadi ne ločijo..

Stara sem 18, samo sem v resni zvezi že eno leto in fant mi res pomeni vse, skupaj stalno potujeva, skupaj počneva pravzaprav vse. Poznam njegovo žlahto on mojo in res se super razumemo in tega ne mislim končat. Ubistvu pa moj frend ni in frajer, ki se hoče poigrat z mojimi čustvi, ker se obrača za mano že kar nekaj let, punco ima že 2 leti in preprosto preveč je zaljubljen vame. Res me punce ne poznate, doživela sem že velik in preveč ne spadam v svojo kategorijo z ostalim najstnicam istih let. Moja mladost, kar se tiče resnih fantov se je začela z 14im letom, saj sem bila takrat že zelo odrasla tako v glavi kot v mišljenju. Ko so nekatere punce odraščale otroštvo sem jaz sedela pri sestri v ljubljani, ki se je zdravila za rakom, zamudila sem veliko, kar sem v letih 14-16 popolnoma nadomestila. Nekateri v mojih sedajšnjih letih žurajo, popivajo in bluzijo povsod naokrog, ampak če po pravic povem sem to jaz že dala skozi in seže zdavnaj zresnila. Ko se drugi potepajo po feštah jaz delam na šihtu, ko se drugi učijo (jaz se zelo malo saj sem kar pametna in rabim pol ure za kar drugi do 2 dni mam srečo v tem) sem jaz z mojim fantekom. KI vem da ga ljubim. Mogoče ste me narobe razumele, moja sestra je naprimer od svojega 16ega leta s fantom, s katerim je že 3 leta poročena (stara je 25let), odrasla je v podobnih letih kot jaz in grem po njenih stopinjah. Res da me zadnje dva dni malo bega tale pubec, sam na žalost, js mojga fanta ljubim in ganebi pustila zarad kolega.

Brez zamere, če smo se narobe zastopile.