Objavljeno: 14. avg 2009 19:48
hej punce..
obremenjevanje... ja, sem se, tja do 16,17 leta... potem pa sem ugotovila, da ne moremo bit vsi popolni.
ampak se mi zdi, da bolj kot si na ulici ogleduješ druge, bolj opaziš stvari, ki jih recimo 10 let nazaj ni bilo (pa ne da sem tolk stara :).. in sicer, da je vse več mladih punc (govorim o 12,13 letnicah) oblečeno kot da so 20, s lasnimi podaljški, enormnim make-up-om, push up modrčkih, visokih petkah... in one se precej bolj obremenjujejo, po moje. kaj bodo pa pri 25, če že zdaj zapravijo celo žepino za to, da so "in"? meni se to zdi grozno..
obremenjevanje... ja, sem se, tja do 16,17 leta... potem pa sem ugotovila, da ne moremo bit vsi popolni.
ampak se mi zdi, da bolj kot si na ulici ogleduješ druge, bolj opaziš stvari, ki jih recimo 10 let nazaj ni bilo (pa ne da sem tolk stara :).. in sicer, da je vse več mladih punc (govorim o 12,13 letnicah) oblečeno kot da so 20, s lasnimi podaljški, enormnim make-up-om, push up modrčkih, visokih petkah... in one se precej bolj obremenjujejo, po moje. kaj bodo pa pri 25, če že zdaj zapravijo celo žepino za to, da so "in"? meni se to zdi grozno..
0
0
In deluje. 
Sama sem mnenja da je vse odvisno od okolice odraščanja in ljudi okoli tebe. Ker če ti že od malega poslušaš kak si debeli (pa nima veze če si takrat ko si mali kao prisrčen) od domačih in ljudi s katerimi preživiš največ časa ti sčasoma ta misel zleze pod kožo in je samo še vprašanje časa kdaj se dejasko začneš obremenjevat. Takrat se verjetno ljudje niti ne zavedajo, da lahko s takšnimi besedami in kretnjami resnično prizadenejo (sploh otroci v vrtecu, šoli znajo bit zelo kruti).
) ne bo nikomur škodovalo.
V štartu so seveda krivi starši, ker je najlažje naročiti pico ali pa speči pomfri krompir, kot pa se kaj potruditi. In tudi otroci najmanj razgrajo, če jih posedeš pred TV ali pa računalnik. Ko je otrok enkrat že debel, pa razmišljajo nekako tako: 'naš pač rad je' in to je to. Iskreno povedano me ta tema vedno znova zdraži, zbudi ipd. Po drugi strani imam pa takoj slabo vest, da se spreminjam v tisto priletno gospo, ki na Trenjih in podobnih oddajah desničarsko sika o tem, kakšna bi mogla biti mladina (žal sem pozabila na njeno ime in priimek). Skratka, najbrž smo bili mi suhi zato, ker smo se veselili poletja, ker je bilo samo takrat možno kupiti lubenico, ker so naše mame imele cele projekte z ozimnicami, ker smo švercali jollie barvice čez mejo. ipd Sedaj pa je vse tako dosegljivo. Še najbolj pa ta prvi fast food poleg gimnazije.
