O tem,koliko si upamo biti drugacne

Ali se ozirate na to,kaj pravijo o vas drugi in ali se obremenjujete s tem,kaj si drugi mislijo o vas in to vedno znova in znova analizirate v sebi?

Meni se je to vcasih dogajalo,zdaj pa na tem podrocju postajam vedno bolj neodvisna.

Koliko si zares upate?

No jaz recimo vedno odlocam sama pri sebi,kaj bom oblekla in me niti ne zanima,kaj bodo o tem mislili drugi.Rada bi si upala se vecroza nohti bodo zame vedno v modi,kakor tudi ultra kratko mini krilce.Sama sebe ne bom najbrz nikoli videla v vzorcu kare,saj mi enostavno ne bo nikoli pristajala

Vedno recem to,kar dejansko mislim, le v nekaterih situacijah se tega vzdrzim,recimo da koga ne prizadanem po nepotrebnem itd.Drugace pa kar izstrelim pa je

Mazem se,kot mi pase in ne kot velevajo trendi.Zase vem,kaj mi pase in bom to tudi furala dalje,dokler mi bo pasalo.Razni zelenkasti in modri odtenki mi nazalost najbrz ne bodo nikoli pasali

Doma so me glede obnasanja dobro vzgojili in s tem nimam problemov; ce se moja vljudnost komu kdaj zdi sporna,se o tem ne obremenjujem (jaz vedno recem hvala,prosim,itd.) hehe najboljse se mi pa zdi,da nikoli po nepotrebnem ne uporabljam kletvic (jupppi)

Jaz osebno grem v stvareh tako dalec,kolikor mi tisti trenutek veleva srceknasplosno nimam ovir,vsaj glede normalnih stvari ne.

NO,ZDAJ PA VE Koliko si upate z oblacenjem,z licenjem in obnasanjem?

vedno si upam povedati svoje mnenje, tudi če je popolnoma drugačno od ostalih. ponavadi me kdo napade, da kako morem tako misliti ipd. ampak jaz si ne dovolim, da bi mi drugi diktirali, kaj in kako mislim. včasih imam zaradi tega težave, ampak tudi to mine. lp. v oblačenju, make upu ipd. sem pa zelo vsakdanja. pri obnašanju mi gre včasih na otročje (za precej ljudi so stvari, ki jih včasih počnem pač takšne). jaz pa pravim, da je normalno vse, kar meni paše. drugi naj se pa stran obrnejo.

Mene ne briga, kaj si mislijo o meni. Povem, kar mislim, sem lepo vzgojena, urejena, izobrazena. Oblecem, kar hocem in se mazem kot mi je vsec.

Nisem ekstravagantnez, imam pa dolocene poglede na razlicne stvari, ki so vcasih drugacni in nekonvencionalni. Zato me tudi vcasih kdo oznaci za cudaka. Tudi hitro menjam razpolozenja, ampak taksna sem.

Mogoce to izvira iz mojega poklica, kjer so vcasih nore ideje vec vredne.

Pa ne maram omejenih ljudi, katerih domet je razdalja 1km med sluzbo in domom.

lp

Mene tudi niti malo ne zanima, kaj si drugi mislijo o meni. Skozi to fazo sem že šla. Na srečo sem dovolj zgodaj dojela, da je najslabše slediti čredi in se podrejati okusu množic. Nosim tisto, kar mi je všeč, ličim se kot mi je všeč, povem tisto, kar mislim (seveda pri tem pazim, da koga ne prizadanem preveč).

Seveda zmeraj pazim na dober okus tako pri ličenju in oblačenju in zato pretirano ne izstopam, ker pač moj okus ni takšen. Je pa res, da ponavadi kakšne pol leta prej začnem nosit zadeve, ki so kasneje v modi.... Ne da bi se sploh s tem ukvarjala. Pri ličenju pa nič kaj dosti ne eksperimentiram, ker imam rada čim bolj naraven make up...

Težko bi našla koga, ki bi imel kaj proti meni, edino kar večkrat slišim je, da se preveč smejem. Kar je pa tudi res.

LIFE IS BEAUTIFUL!!!

Dobra tema, cokoladna!

LP Ajda