kako sem ponosna nase.

ker ne
povozim voznikov, ki me pri 120 prehitevajo v škarje in odpizdijo na odcep. ampak mooooora še mene prehitet.

vidim tudi, da sem polna predsodkov okoli avtov. imam kompleks, ker imam malega pižojčka. in če me dohiti kak jaki terenc (ki ga človek res nujno potrebuje za vožnjo po mestu), čutim nek pritisk, da se mu moram umakniti. ob malih avtih nimam teh misli.
madeira, evo ti dokaz, da čisto normalno navezuješ stike:
se spomneš tistega odličnega kosila v PIRANU ob vodici....

sicer je res, da sem taka, ki hitro omehčam še tako trdega sogovornika, ampak z vsemi se tudi jaz ne morem (nočem, še slabše

) pogovarjat.
