Dominika je napisal/aSte že kdaj mogoče tako za šalo s kakšno palčko malo pobezali v mravljišče, ste opazili kako so vse mravlje ki so se seznanile s tem dejanjem takoj vse pustile iz "rok" in takoj šle na kraj nesreče v pomoč? Mislim, da bi se lahko kaj naučili od njih. Včasih kakšna mravljišča stojijo in se nadgrajujejo po desetljetja in največkrat je za njihom propad kriv prav človek. Mi pa nič, pomoč, konkretna, uspešna le kaj je to, le kaj bi potem mediji imeli za poročati, če ne bi bilo krutosti, nesreč in umiranja.
Tudi pri bezanju v mravljišče ne prihitijo na pomoč mravlje drugih mravljišč.

Nimamo razvite globalne družbe, da bi se lahko vživeli v stisko afriških otrok (kot se lahko/lažje v stisko slovenskega delavca, ki ostane brez službe) in posledično občutili potrebo po solidarnosti, pomoči, odzivu. In če zavijem v sebično ulico. Od pomoči afriškemu otroku naša kultura in družba nimata prav nič, zato se na kulturni ravni (npr. z vzgojnimi obrazci) niti ne spodbuja takih solidarnostnih del.
Da ne govorim o bombardiranju s takimi informacijami, na katere ljudje postanemo imuni. Še posebej, ker jih videvamo na mestih, kjer so sicer oglasi, ki jih itak ignoriramo.
Ne želim reči, da je naša ignoranca dobra, ampak obstaja razlog zanjo. In ta razlog ni, da smo ljudje v svojem temelju slabi.