Nosečniški čvek-2. del

Niika, jaz sem tudi mela probleme z otrdevanjem trebuha. Sicer sem najprej mislila, da se tako čuti ko se premika, torej ko brca. Ko pa sem prišla do gin, me je vprašal, če imam popadke. (?) Kako pa naj vem.....No torej, to so baje neki lažni popadki, meni so se začeli v 21. tednu se mi zdi in so me spremljali do konca. Sem pa vsak dan pila Fidimag, šumeče tabletke, po navodilih zdravnika. Ne vem če so kaj ublažili krče, lahko da bi bilo drugač še hujše in bi se stopnjevali. Probaj s kako šumečko.

Magnezijev citrat pomaga, pa Buscopan tudi. Slednjega ti predpiše gin., če je potrebno.

Pri magneziju je treba pazit, da je res magnezijev citrat, jaz recimo jemljem tega od Now:

lekarnagorenjske.si

Ker se bolje absorbira. Pa ne šumečk, ker imajo še cel kup sladkorja in/ali sladil.

No, morfologija je za mano. Kaže, da je vse ok And it's a girl Moj že dela načrte, da do 25. leta ne bo šla nikamor čas je za nakup bodija z napisom "I'm not allowed to date...ever"

Super, da je vse vredu. Punčka!  Kar naj dela načrte, čez par mesecev bo ona njega komandirala.

Naša zna mojega tako oviti okoli prsta, da ne moreš verjet, bolj kot mene.

ja ja Nika, tole ne bo nič držal. Ko bo čez dve leti prišla iz vrtca in rekla: "Adin je moj lupček, ker me boža. Po glavi. " bo fertik

Jaz se tudi malo javljam, na pregledu je bilo vse ok, malo mi je slabo (prvič mi ni bilo), tako da čakam da minejo slabosti.,drugače pa po JUS-u.

Sem mu že povedala, da ga bo imela v malem prstu prvič, ko jo bo zagledal

Pomoje bom jaz tista tastroga, tamala bo pa atijeva maza  Jo že vidim, kako se stiska k njemu in ga gleda z veliki modrimi očkami in mežika

Kako ste punce? Jaz tečem zadnji krog , sem 39. teden. Imam že vsega vrh glave in komaj že čakam da se bo začelo, ampak očitno se moji bebi še nikamor ne mudi.

MissCherry, js sm ti kr mal fauš, ker komaj čakam, da spoznam svojo pikico Želim, da ti čimprej in čimbolje mine

Sem pa drugače na koncu 23. tedna, tamala dela cele dneve prevale v trebuhu, zdaj se že vidi, kako se ob brci trebuh izboči prav smešno je, ko začne včasih brcat ob res čudnih trenutkih (med pomembnim sestankom, sredi noči, med seksom - to je še najbolj čudno...)

Jaz se pa zadnje dni tako slabo psihično počutim da je groza in sem že zelo jezna na sebe da sem takšna oz imam prav slabo vest glede tega. Lani mi je plodek odmrl v 20. tednu nosečnosti kar so ugotovili na morfologiji, morala sem roditi in takrat so mi povedali da je bila punčka. To me je grozno prizadelo, saj sem si zelo želela hčerkice, prav tako si je zelo želel sestrico moj  sin. Smrt sem zelo težko sprejela in še sedaj se obtožujem kaj sem storila da je do tega prišlo.

v glavnem kmalu po splavu sem ponovno zanosila in bila sem zelo srečna ker sem vedela da je v meni zopet živo bitjece, vse bolj ko se je pa bližal dan morfologije bolj me je postalo strah da se ne bi zgodba ponovila, prav mučno sem prestajala dneve in razmišljala da verjetno ne bom preživela če mi bo zdravnik zopet rekel da kaj ni v redu. HVala bogu je z otročkom vse v najlepšem redu kar kamen se mi je odvalil od srca, vendar me je zadelo kot strela z jasnega ko je ginekolog rekel da je fantek, pred očmi se mi je kar zameglilo, pa ne da si ne bi fantka želela ali da bi bilo s tem kaj narobe, le dokončno mislim da sem se zavedla da sem za vselej izgubila svojo punčko, do sedaj sem se skoz verjetno podzavestno prepričevala, da se bo tokrat zdrava vrnila k nama in jo bom dobila nazaj, ne vem šele besede ginekologa so mi to upanje dokončno vzele in sedaj se počutim grozno, jezna sem na sebe ker tako razmišljam, namesto da bi bila srečna da je otroček zdrav. Z nikomer o tem ne morem govoriti ker bi vsi rekli da sem nora, res ne vem kaj mi je in če je to sploh normalno. Upam da me bo hitro minilo in bom    srečna zaradi prihodnosti, ne da pa se ne morem otresti preteklosti.

burja, ne znam si predstavljati, skozi kaj si morala in kaj trenutno prestajaš. Prepričana pa sem, da o tem z nekom MORAŠ govoriti.

Sem mamica fantka, starega leto in mesec, največjega cartljivca v zgodovini, se mi zdi. Res ti privoščim vse užitke, ki sem jih bila in sem jih še - vedno bolj - deležna jaz.

Veliko sreče in zdravja ti želim.

Burja 

Ne bom pametovala, ker nimam ne osebnih izkušenj, niti nisem strokovnjak za take težave, bi ti pa v neke vrste tolažbo (če temu sploh lahko tako rečemo) povedala, da imam znanko, ki je imela podobne težave. Ni sicer izgubila ploda, si je pa zelo želela fanta. Ko je izvedena na pregledu, da je punčka, je začela neutolažljivo jokat kar pred ginekologom in partnerjem (katerima ni bilo seveda nič jasno). Grozno se je žrla zaradi izbruha in imela slabo vest še do konca nosečnosti. Želela sem samo povedat, da na svoje občutke zavestno ne moreš vplivati, zato ne imej slabe vesti zaradi tega. Lahko jih samo sprejmeš, in se sprijazniš, da se trenutno pač tako počutiš in lahko si prepričana, da zato ne boš nič slabša mama. V nosečnosti je norenje hormonov na vrhuncu in taki izbruhi niso nič nenavadnega, sploh ob izkušnji, ki si jo imela ti. 

Moja sestra pa je izvedela, da bo imela fantka trenutno je v 17. tednu ..vcasih se ji kaj malo slabo postane, ampak 100x boljse od prej.....ginekologinja rekla, da je izredno zivahni in se premika dosti, kar pomeni, da je zdravi nam je poslala video UZ

MissCherry kake novičke?

Jaz že komaj čakam, da se začne kaj dogajat, po drugi strani me je pa strah porodnišnice Me pa vse tišči, lulat hodim na 10 minut, ponoči ne spim, jem ko zmešana.

Tole pa za mal zabave: https://www.facebook.com/photo.php?v=136263783201526 :D

Dobra je, da lahko tako miga. Jaz sem bila kot nasedel kit proti koncu. 

Suzek saj bo. Na koncu je najslabše. Porodnišnice sem se tudi sama hotela čimprej losat, nisem nad bolnišnicami najbolj navdušena. Tistih par dni je za potrpet, potem greš pa domov.