Moja nosečnost je HB minila brez kakršnih koli težav (še strij, razen dveh na joških nisem pridelala), no imam še malo več kot 14 dni pred sabo in tudi za trenutek se nisem obnašala kot bi bila bolna. Mogoče sem se celo premalo merkala, ker se še vedno vozim sama v avtu, pa prejšnji teden sem bila še dva dni v službi doma tudi še večino stvari lahko postorim sama.
Se pa borim z strahovi, kako bo ko bom rodila, kakšen bo otrok, ali bom dobra mama, predvsem pa se bojim za otrokovo zdravje. To pač ni kompliciranje in teženje, ampak po mojem čisto naravni srahovi
Sploh v prvi nosečnosti, ko niti ne veš kaj pričakovati, kako se ti bo spremenilo življenje, kako bo to prenesla partnerska veza...
In če se zaradi teh srahov komu zdim zakomlicirana in se mu zdi da se delam bolno, prav sem pa bolna
Drugače smo imeli v petek prvi CTG, je bilo kot na tehno partiju, nič pa ne kaže da bi se že kaj pripravljalo. Sicer je tamala že spuščena in je vse tako kot mora biti, edino baje je ful velika in težka. Upam da ne bom preveč raztrgana.
Sem rekla da ji dam še 10 dni, potem pa ima da pride ven
:), meni je nenormalno vroče, pa tudi spanje je cel projekt ... No čeprav spanje zna biti problem tudi potem ko pride ven
Pravijo, da takrat lasje rastejo, če je to res potem zame kar drži. Naša Ema ima tako čupco, da mi ni bilo nič jasno, ko sem jo prvič videla.
skratka norišnica...
, drle so se kot da jih kdo kolje...če bo tko a lahk oni men to delajo pod narkozo? 
