Navezanost na partnerja

Starost: 40Pridružen: 15. sep 2006Prispevkov: 115Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 7. apr 2007 19:38

živjo

Nevem kako naj vam razložim, bom se potrudila da vam bistvo povem in skrajšam to kar želim povedat.

S tipom sm 8 let.In moram rečt da nism več toliko zaljubljena vanj, kot sm bila od začetka.Si pa ne predstavljam življenja brez njega.Tako sm se navezala nanj da me že malo skrbi kako se bo to odvijalo naprej.

Namreč imela sva krizo oz kriza je bila bol pri meni, ker sm se pač pučutila manj vredno,s tem da hodiva 8 let, ki je že neki za nama, da pač ne pokaže neko zanimanje za mene, ni več tistih čustev ki so bile, men je pa to zelo pomebno, ker sem pač takšna oseba in mi veliko pomeni če mi oseba(moj tip) pokaže svoje vrline in neko zanimanje da mu je neki do mene, ne da pokaže to sam takrat ko so prazniki (valentinovo,dan žena.....) meni veliko bolj pomeni če mi pokaže takrat ko ni praznikov ko je navadni dan.

Sam ok Se je držal en čas pol pa sva bila spet na istem.Sam .zakaj bi se sekirala, veliko sm prejokala, in dobila nasvetov in vse, sam enostavno ne morm it stran od njega k sm tolk nanj navezana, da groza.pozabila sm omeniti da živiva skupaj že 2 leti in pol.

Malo me muči, ker ni več tiste ljubezni, ki bi jo rabila vsaka ženska.

Mami mi je velikokart svetovala da naj si vzemem čas premislim vse skupaj,da naj grem za en cajt dam, sam to lahko traja v neskončno, js si pa tega ne želim, ker želim da me oseba ljubi, da me ima rada in da sm srečna v svojem življenju

Tako da vas prosim za kakršne koli nasvete, kaj naj storim,da nebom več toliko navezana naj,ker nevem več kaj je to ( navezanost al je ljuebzen kar naju drži skupaj).

Buenas dias sinioritas in amigos

barby2

Starost: 38Pridružen: 28. jul 2006Prispevkov: 624Kraj: SomewhereStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 7. apr 2007 22:16

Ole Kattyy prej si me ti malo tolažla zdej bom pa še malo jst tebe, ker veš da bi rada vidla da nimaš teh problemov, kot si jih napisala.Sama boš naredila tisto kar čutiš in misliš da je prav, drugi ti pa lahko samo nasvete in mnenja dajemo.
Moje mnenje bi blo takšno kot ti je dala tvoja mami, ko boš bla sama in pri sebi razmisla in globlje pogledala v vajino vezo boš vidla kako ti bo brez njega. Vem da ti bo težko ampak če te ima fant rad te bo hotel čimvečkrat videt in biti s tabo, tako da gat ne boš velik pogrešala. Mogoče bosta tako še lažje funkcionirala, če greš ti domov za en čas.Vedi tud da si še mlada in še velik stvari te čaka v življenju. Vem da ga imaš rada, da sta že govorila, če pa se stvari nikamor ne premaknejo moreš nekaj ukrepat. Boš vidla kako bo če se boš odločla zato in čas bo pokazal vse.
Vse kar je ti želim velik sreče in ti stojim ob strani pri tvoji odločitvi, veš da se lahk tud name obrneš kadarkoli boš hotela ter da se vidimo kej kmalu.

Talita

Starost: n/aPridružen: 24. nov 2005Prispevkov: 989Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 7. apr 2007 22:26

Jaz ti svetujem, da se s fantom najprej odkrito pogovoriš in mu zaupaš
svoje občutke. Mogoče je namreč, da on vajino zvezo v tem trenutku
doživlja popolnoma drugače kot ti in problemov sploh ne vidi. Saj veš,
da so fantje malo drugačni od nas

Po mojem mnenju ne ukrepaj, dokler se res temeljito ne pogovorita, tudi glede tvoje selitve

sunshine85

Starost: n/aPridružen: 4. apr 2006Prispevkov: 742Kraj: vsako minuto drugjeStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 7. apr 2007 22:27

Da ne bo pomote, sama še nisem imela zares resne zveze. Predvidevam, da ko si toliko časa z nekom in je ta oseba s tabo v vseh teh slabih in dobrih trenutkih, tvoj prijatelj in zaupnik, praktično že tvoja družina oz. pomemben del tvoje družine, ne moreš preprosto reči , da si ti ne da več trudit in vreči puške v koruzo.To je iz moje strani povsem razumljivo.Toda želja po izboljšanju odnosa ne more prihajati samo iz tvoje strani.Da se bodo zadeve uredile bosta potrebna vidva oba.Upam , da še nisi v tisti fazi , ko lahko rečeš da si že vse probala in da ni nič pomagalo.Pogovori včasih delajo čudeže, in če nekomu razložiš ne kaj on dela narobe in kaj zažgečka in tako dalje, ampak če poveš kako njegova dejanja vplivajo nate, kako se ob tem ti počutiš in kaj si želiš bi lahko se morda vsaj za začetek lahko kaj premaknilo.Lahko ga tudi vprašaš , da te zanima kako je on lahko zadovoljen, ko pa si ti očitno nesrečna.Moja najboljša prijateljica je bila s bivšim fantom 5 let, hudo navezena nanj, nikakor nista mogla nehat, vedno ko sta, pa jo je z praznimi obljubami dobil nazaj.On je bil smešno zadovoljen, motilo ga je le , da je ona tok tečna vse čas??? Mislim, kr nekej.Pogovori niso bili možni.Na koncu se je začela spraševat ali je dejstvo , da je po vsem kar se je dogajalo z njim le posledica navezanosti.Ker 5 let pač ni malo časa.Odločila se je da se to mora nehat ,čeprav je bilo mnogo prejokanih noči.In veš kaj, zdaj je srečna.Zelo srečna.Toda to je le en primer, ko res več ni drugega izhoda.Probaj vse kar je v tvoji moči da obudiš nazaj strast in privedeš v vajino razmerje "dogajanje".Toda ne bodi edina , ki se za to trudiš, da ne ostaneš brez energije.Jaz ti želim, da bi se vse tako obrnilo, kot si sama želiš in da vama rata Wink

Starost: 40Pridružen: 15. sep 2006Prispevkov: 115Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 8. apr 2007 11:51

Velikokarat sva se pogovarala,oz bolj jst ker on ni niti opazil da bi bilo sploh kej narobe,pa skos sm govorila js on je zmeri poslušu nikoli ni dal svojega mnenja kako se on počuti v najini vezi, mogoče to tuki ni glih ok, da pač oba izraziva mnenje kako se počutiva v vezi.Namreč js sm taka da povem kaj me muči, on pa prekriva oz tiši v sebi,nevem zakaj je takšen ratu,namreč prej ni bil tak, od kar sm js pr njem doma, je ratu nekako hladen do mene iz začetka ne pol ko je blo kake pol leta mimo in velikrt sm rekla da mi naj pove,karkol sej zato me ma da si poveva določene stvari kaj naju muči, da si pomagava.

Sam se strinjam da majo moški svoj način, da oni se raje odmaknejo od vsega premelejo in pol če vedo da so nardili napako popravjo, če ne se pa odmaknejo.Niso taki kot me ženske, k razglablamo na veliko, razčistimo stvari,povemo kaj nas muči inp.

Velikrt sva debatirala kako bi bilo da bi rešla oz da bi bila najina veza boljša, močnejša, sej sm bila tudi doma že, sam je bila moja napaka da sm prehitro šla nazaj, ker nism mogla zdžat da nism videla al pa vsaj slišala njegov glas.Velika večina mi je stala ob strani sam jih nism poslušala, upoštevala njihovih nasvetov, ker sm tolk nanj navezana da bi skoraj rekla da obsedena z njim, kar seveda ni ok

Sam čudno mi je bilo da me ni klicu nč takrat ko sm bila doma, da me je poklicu šele zvčer, in valda meni ni blo to ok,ker sm skos visela na mobiju, kdaj bo kak sms ali klic, vsi drugi so me zvali sam on ne.Še mat pa foter sta se čudvala kako to, da me ni nč poklicu.Zgledal je tako kot da mu je vseeno zame.Sam kaj ko me je pa zvečer poklicu sm se omehčala,in blo kao vse ok.

Nevem več kaj in kako, sam je pa res da morta oba dajat v vezo, če ne nima smisla nadaljavat,sam smešno mi je da po tolikih letih pride do take krize, da ne omenim kaj vse sm počela, kar vem da nebi bilo vredno.

Mislim da ti barby2 veš za kaj se gre, sej lahko omenim, da sm hotela narediti samomor, ki sta mi pa preprečla mat in en kolega, ki sm pa obema ful ful hvaležna da sta mi to preprečla.Ker res ni vredno vzeti živlenje zaradi teke gluposti k je bilo pr meni.

Tako da ja pri meni se je teško odločit, ker nebi rada dobenega prizadela, sam rada bi da me ima moj rad da nekako pokaže da mu je neki do mene, da mu js pomenim več k pa kej druga, da sm ljubljena inp.A mogoče pričakujem preveč od njega?

Se mi zdi da je pri meni tko zaleteno, da nevem kaj najrest, al naj se odmaknem stran,oz da grem k mojim živet,al naj ostanem in se še enkrt pogovriva odkrito, kar sva se že in ni veliko pomagalo, res nevem.

Hvala za vse nasvete, ful sm hvaležna da mi svetujete, sej same vete kako je svetovati al pa sprejeti odločitev,po eni strani teško po drugi strani pa ni druge izbire sam moraš met moč in to nekako izpeljati da dobenega ne prizadeneš.

Buenas dias sinioritas in amigos

Talita

Starost: n/aPridružen: 24. nov 2005Prispevkov: 989Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 8. apr 2007 13:21

Moraš se naučiti ne biti odvisna od njega... On ne sme biti dirigent
tvojega razpoloženja. Če te pokliče, si vesela, če pa ne, si nesrečna
(tako je verjetno tudi pri drugih rečeh). Saj to je zelo težko, in
večina žensk nas odreagira tako. Ampak moraš se truditi, da se
osamosvojiš in da ne boš več odvisna od njegove ljubezni oz.
izkazovanja ljubezni.

Še to... Sama pri sebi moraš razčistiti, ali se ti počutiš nesrečno
zato, ker od njega preveč pričakuješ (to je po navadi zato, ker nam
postane fant prva in mogoče celo edina stvar, ki nas osrečuje - pa je
to zelo narobe). Če pa boš videla, da je sama zveza slaba, da ti on ne
daje tiste pozornosti, kot bi jo želela (kljub temu, da zdaj ni več on
edini odgovoren za tvojo srečo), boš verjetno morala razmisliti o
koncu. Najprej pa, kot pravim, poskrbi za to, da bo tvoje življenje
polno tudi brez njega. On naj bo cherry on top of the cake - če ga
odstraniš, imaš še vedno celo slastno torto (tvoje življenje) - ne pa
torta sama.

Starost: 40Pridružen: 15. sep 2006Prispevkov: 115Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 8. apr 2007 14:22

Talita hvala ti za te izrečene besede.Sam je res včasi malo preveč pričakujem od njega.Vem da je to zelo narobe da misliš da je sam fant tista oseba ki te lahko osrečuje tu se popolnoma strinjam,so prijatelji, so sorodniki in si sam ki si lahko ustvariš tk dan da ti je v bistvu lepo,da si srečen.

Točno to kar si napisala mene muči, citiram " Če pa boš videla, da je sama zveza slaba, da ti on ne daje tiste pozornosti, kot bi jo želela (kljub temu, da zdaj ni več on edini odgovoren za tvojo srečo), boš verjetno morala razmisliti o koncu"! Ker bi se počutila da sm ga izdala, če me razumeš kaj hočem povedat, da bi po parih letih vrglo puško v koruzo, sam problem je tudi to da dajem v zvezo samo jst, jst sm tista oseba ki napreduje in išže razloge kako in kaj naprej.

Ja točno to delam tudi zdej, zato z veseljem potrdim tvoje besede in se držim tega da bo moje živlenje polno tudi brez njega, pa naj se zgodi karkol.K prvo moraš biti sam srečen pol lahko to srečo deliš z nekom drugem.

Buenas dias sinioritas in amigos

dandelion

Starost: n/aPridružen: 23. okt 2006Prispevkov: 28Kraj: LjubljanaStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 9. apr 2007 9:10

Popolnomo se strinjam s tem, kar je rekla Talita. Je pa res, da nekatere ženske to malo težje uresničujemo, zato te Kattyy razumem - celo poistovetim se lahko z nekaterimi situacijami, ki si jih opisala. Tudi sama sem veliko preveč navezana na svojega fanta, a se trudim, da bi bila bolj samostojna, ne tako odvisna od njega. Poznam tvoje občutke, tudi sama sem v preteklosti velikokrat pomislila, da ga imam jaz bolj rada kot on mene in da se veliko bolj trudim za najino zvezo kot on. Vprašanje pa je ali tudi tvoj partner to vidi tako, zato se morata odkrito pogovoriti. Nekateri tipi enostavno ne želijo govoriti ali kazati svojih čustev (to mene pri mojem fantu zelo moti); na začetku zveze se še malo potrudijo, potem pa je konec s tem. žensko, ki je dovolj sigurna vase in ki ji tip ne pomeni vse v življenju, to ne bo motilo. Na žalost nismo vse take, pa če se še tako trudimo. Zato moraš sama pri sebi razčistiti ali boš lahko celo življenje živela ob tipu, ki ti ne bo izkazoval ljubezni, čeprav jo bo čutil. Boš kdaj lahko tako sigurna vase, tako samostojna, da te to ne bo motilo, ker če ne, se zveza ne bo obnesla. Stalno boš iskala načine, kako pridobiti njegovo pozornost in ga prisiliti, da ti pokaže, koliko te ima rad - iz tega kar sem prebrala, tudi s samomorom (na kar sama v življenju ne bi pomislila). Po mojem imaš dve možnosti: prva je, da ostaneš z njim in začneš TAKOJ graditi na svoji samozavesti in ljubezni do sebe, ker boš lahko v tej zvezi normalno funkcionirala le kot močna in samozavestna oseba (trenutno namreč le trpiš in si škodiš na vse možne načine, fanta pa dušiš s svojimi izpadi - verjemi, da vem iz lastnim izkušenj) ali pa končaš zvezo in si vzameš čas zase - v vsakem primeru boš morala graditi na svoji samozavesti in ljubezni do sebe! - potem, ko boš pripravljena, pa najdeš nekoga, ki ti bo znal izkazovati ljubezen. Taki fantje obstajajo, a so bolj redki. Če ti pozornost res toliko pomeni, je tak tip zate idealen. Dobro premisli in se predvsem odkrito pogovori s svojim fantom. Če se oba strinjata, da iz vajune trenutne zveze lahko naredita normalno, funkcionalno zvezo, izberi prvo možnost. Če se fantu ne bo zdelo mogoče ali pa se vama bo obema zdelo, da ni vredno vsega truda, potem izberi drugo možnost in pojdi naprej s svojim življenjem. Tudi brez njega boš preživela. Na začetku bo res težko, a bo kasneje toliko bolje - ko boš dovolj sama sebi in boš našla fanta, ki bo tista višnja na vrhu sadne kupe. Takega, ki te bo res osrečeval.

Starost: 40Pridružen: 15. sep 2006Prispevkov: 115Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 8. maj 2007 15:42

živjo prvo vas vse lepo pozdravljam dolgo me ni bilo tu, ker sm pač rekla da se mal odmaknem od vseh da malo premislim kako in kaj narediti iz sebe, v tem smislu da sm malo bol samostojna.

Ja res je to da smo ženske bolj čustvene od moških da nas ni sram pokazat določene intimne stvari in podobno.Ja itk da ni moški vse v mojem življenju to tak vem, sam če se ti na nekoga navežeš je zelo teško it stran, sam sm ugotovila da je res tisti trenutek teško, sam če z vezo ne gre pač ne gre.Sej sva se pogovorila in vse sam on še vedno vstraja in daje obljubljene besede a nikoli tega ne stori, js mam pa tega dovolj, zakaj bi vstrajala če enostavno ne gre.Na vse načine sm hotela razložit,in se pogovorit sam njem je vse smešno, da kao nism resna, da kake izbruhe mam in podobno.Mene to moti da ima tip tako mišlenje o meni, da ne spoštuje in nevem kaj vse še,saj ne hodva 3 mesece ampak hodva 9 let, kar ni malo.To sm sigurna da ne bom živela ob tipu ki mi ne daje ljubezni, če prav bo on trdil da me ima rad in nevem kaj vse, če dejanja niso nikjer izražena.Ja točno to je bila napaka moja da sm iskala načine kako pridobiti njegovo pozornost in ga prisiliti da mi je pokazal kako me ima rad..

Točno to sm nardila da gradim na moji samozavesti in ljubezni do sebe, res je da sm zdej sam trpela in sama sebi škodovala na vse možne načine tud na nek način sm fanta dušila s svojimi izpadi ki pa niso bili nič negativni k večjem pozitivni.Za enkrt sva skupaj s tem da so še konflikti sam ne tko k prej, zmeri js začnem nek pogovor njem je itk vse smešno,da mam glupe nasvete in nevem kaj vse še.Ali pa celo nič ne pove, tko da je teško se pogovorit s tako osebo k je on.

Marsikaj sm probala, povprašala kolege, kaj mi oni svetujejo in ko sm jim povedla so rekli pojdi kati najdi si drugega ni te vreden in podobno.Tko k si rekla res bo teško it stran al pa kakorkoli sam bolje da sva oba srečna k pa sam en drugi pa trpi.

Buenas dias sinioritas in amigos

šema

Starost: 44Pridružen: 21. feb 2007Prispevkov: 132Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 8. maj 2007 21:20

Sama sem bila pred nekaj tedni v podobni situaciji. S tipom sva skupaj
(ravno danes) 9 let. Pred nekaj meseci se je začela grozna kriza. On je
bil po cel dan v službi, ni se mi posvečal, pa tudi ko je bil doma, mi
ni kazal, da me ima rad. Konec je bilo vseh tistih nežnosti, poljubov,
izkazovanja ljubezni, potrpežljivosti v tistih dneh, ves čas je bil
nervozen, ko sem mu kaj govorila me ni poslušal, skratka vse, kar
pravijo, da delajo poročeni moški. Sama se s tem nisem bila
pripravljena sprijazniti, saj sem njegova punca, ki zanj naredim čisto
vse in se potrudim, da je srečen, v zameno pa pričakujem samo to, da me
ima rad in mi to tudi pokaže. Nekaj časa sem "tišala" vanj in od njega
zahtevala pozornost in ljubezen, potem pa sem ugotovila, da tega ne bom
mogla izsiliti. Sam mi je ob vsakem pogovoru zatrdjeval, da me ima še
vedno tako rad, da pa je pregorel, da ne more več in da je to zanj
prevelik napor. Bila sva v fazi, ko sva se skoraj razšla, potem pa
prišla do zaključka, da se ne bova kar tako vdala in da se bova
potrudila, da ohraniva najino zvezo in da poskušava priti nazaj na
stanje, ki je bilo pred krizo. Predlagala sem mu, da se za nekaj časa
"preselim" v dnevno sobo. Tri tedne sva spala posebej, skoraj nič
govorila, še vedno pa je ostajala želja po nežnosti. In tako se je
enkrat na teden dogajalo, da mi je prekipelo, ponovno sva se kregala,
ponovno sem zahtevala, on pa mi željenega ni mogel dati. Prišla sem do
tega, da če bom silila vanj in od njega zahtevala nemogoče, bo to zanj
samo še večji pritisk in večja obremenitev in sem se odločila, da tega
ne bom več počela. Pustila sem ga popolnoma pri miru. Kot sem že rekla,
spala sem v dnevni sobi, govorila sem z njim samo tisto kar me je
vprašal. Je pa bil še en pomemben faktor. Prej sem mu vse stvari ki jih
potrebuje, npr. likanje, kuhanje, pranje in ostalo naredila brez da bi
to on sploh opazil. Takrat pa sem s tem prenehala. Za vsako stvar me je
moral prositi. Seveda sem mu vseeno to naredila, je pa kmalu opazil, da
me potrebuje in ne samo to, ugotovil je tudi to, koliko stvari prav
zaprav jaz naredim zanj in da mogoče nekaj poljubov dnevno in
izkazovanje ljubezni niti ni tako veliko "plačilo" za to kar jaz zanj
delam vsak dan. Jasno sem mu dala vedeti tudi, da v takem odnosu jaz
dolgo ne bom živela in da sem ga pripravljena tudi pustiti, če se ne bo
spremenil. Zanimivo pa je to, da se je najbolj spremenil po tem, ko sem
mu jaz dala občutek, da sem se z vsem sprijaznila in da ga bom pač, ko
mi bo prekipelo zapustila in si poiskala srečo drugje.

Najini odnosi so se v zandjem času zelo izboljšali. Kliče me, dopoldan
v službo, tudi po desetkrat in ponovno je tak kot je bil prej.

Bistvo tega, kar sem napisala je to, da izsilila ljubezni iz njega ne
boš. Če pa mu boš pokazala, da znaš biti tudi ravnodušna in zaživeti
brez njega (mene so bile vse kolegice že site, ker sem toliko hodila na
pijačke), pa zna on ugotoviti, da brez tebe ne more in se zna tudi
spremeniti.

Sama pa veš, kakšen človek je, koliko te ima zares rad in če se ne bo
stvar, tudi če se sedaj izboljša spet ponovila. Odločitev je tvoja.
Vedi samo to, da bolj ko boš v moškega drezala slabše bo, saj ni v
njihovi naravi, da bi delali karkoli proti svoji volji, če pa ima to za
povrh še zvezo z izkazovanjem čustev, pa je to povsem proti njihovi
mačistični naravi.

Piši še kaj in veliko sreče.

je to res vse?

Anina

Starost: 123Pridružen: 15. jan 2006Prispevkov: 7001Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 8. maj 2007 21:28

šema, tole je pa brez besed... Thumbs Up

Starost: 40Pridružen: 15. sep 2006Prispevkov: 115Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 9. maj 2007 11:22

živjo šema!

Tudi js sm ostala brez besed, in čestitam ti da si z osebo naprej in da nista vrglo puško v koruzo.Tudi js nisam pripravljena vreči puške v koruzo, ker imam osebo rada, in sem pripravljena storiti popolnoma vse.

Tako da bom upoštevala nasvet ki si ga navedla glede likanja, pranja, kuhanja in podobno.Da grem tudi js spat v dnevno sobo, da dneve peživem makar sama, ali na kakršn koli način sam da ni on zraven,da se nekako zamotim, da bo vedel da tudi brez njega lahko zaživim, mislim glede njegove bližine seveda.Če me bo karkoli vprašu mu bom z veseljem odgovorila, drugače se ne bom menla ,mogoče bo ugotovil da ne more brez mene, nevem kakololi no.

Sam zdej je en problem k ima zdravtvene teževe, in se nekak ne morem odstranit od njega al bi mogla zdej priliko zagrabit,nevem mal sm zmedena vse skupaj, nism taka oseba da bi se ravno zdej odmaknila k me oseba najbolj rabi.

Zanima me pa če me recimo povabi na večerjo, ali pa na drink z njegoimi prijatelji,ali na kak izlet karkoli grem zraven ali odklonim?Kaj misliš ti šema, ker si ti edina ki je imela podobne situacije k js.

To pa absolutno drži, da ne smem v moškega drezat, ker je še slabše, če bo hotel pokazat da mu je neki do mene bo to naredil spontano,da sm lahko še ljubljena da me ima rad......

Šema res ti hvala za vzpodbudne besede, dala si mi nek navdih da je še možnost da se da to popravit oz izboljšat, če pa ne bo šlo pač ne bo šlo.Res ti hvala.

Buenas dias sinioritas in amigos

barby2

Starost: 38Pridružen: 28. jul 2006Prispevkov: 624Kraj: SomewhereStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 9. maj 2007 14:52

Kattyy vedi da za vsakem dežjem posije sonček, ne se dati in ne obupat.

Šema je tako zelo lepo povedala, sem kar brez besed ostala...

šema

Starost: 44Pridružen: 21. feb 2007Prispevkov: 132Kraj: n/aStatus:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 9. maj 2007 18:16

Katty, mogoče se bo slišalo grobo in brezčutno, ampak njegovi
zdravstveni problemi niso tvoji problemi. Če ni življenjsko ogrožen, s
tem mislim, da bi v 3 sekundah od trenutka, ko bi ti šla umrl, do njega
nimaš nobenega dolga in nisi dolžna ostati. Moški ženskam očitajo, da
mnogo dosežejo s tem, da jokajo, moški pa velikokrat izkoristijo
zdravstvene težave za to, da se nam zasmilijo. Vem, imam doma enega, ki
nima nikoli glavobola, vedno je to migrena, nikoli ni prehlajen, vedno
ima vneta pljuča, nikoli nima vročine 37, vedno ve, da jo ima več, samo
izmeri si je ne... Sama sicer veš, kakšna je situacija, vedi samo to,
da priložnost za odhod ni nikoli čisto prava, vedno bodo razlogi, ki
bodo govorili v prid temu, da ostaneš.

Kar pa se tiče izletov in tega. Sama nisem povabila nikoli odklonila,
nikoli pa nisem tudi pokazala velikega navdušenja. Če boš pokazala
navdušenje, bo mislil, da je naredil nekaj zelo dobrega, kar pa ni, če
on ne bi hotel it, tudi tebe ne bi povabil. Nikoli ne bodi slabe volje,
le malo manj dostopna. Ne spregovori prve besede, vedno pa odgovarjaj.
Upam, da me razumeš. Piši mi, lahko tudi zasebno. Če sem ti vsaj za 15
minut polepšala dan, sem več kot presrečna.

LP in drži se!!!!!!!!!!

je to res vse?

*lučka*

Starost: 39Pridružen: 25. jul 2006Prispevkov: 1019Kraj: vsakič nekje drugje :)Status:Offline

Spremljaj me

Objavljeno: 9. maj 2007 20:37

Šema

Ko daš moškemu vedeti, da mirno lahko shajaš brez njega, se cela situacija obrne za 180 stopinj. Sama sem potrebovala lekcijo, da sem to spoznala, sem si pa sedaj toliko bolje zapomnila. Je pa res, da se na svojih napakah učimo in tudi slabe izkušnje vedno prav pridejo.

Beauty, to me, is about being comfortable in your own skin. That, or a kick-ass red lipstick. (Gwyneth Paltrow)