Naše plače in preživetje

Gita s prvim in zadnjim odstavkom se popolnoma strinjam Sploh zadnji je še kako pogost...in škoda da ljudje dopustijo da pride do tega

Gita res je da izgubiš en del zadovoljstva naprimer (tako kot si omenila), ampak saj ga nadomestiš z drugačnim zadovoljstvom (si privoščiš drugačne stvari recimo, ali pa živiš drugače a vseeno polno življenje). En primer (bolj kot ne trapast): ne greš na dopust v neko oddaljeno deželo v luksuzni hotel ampak si ga organiziraš drugače, ceneje, pa vseeno veliko vidiš in doživiš.. Recimo no, ampak primerov je še miljavžnt. Saj veste kaj hočem reč.

Mene res ni pretirano strah da bi se čemu morala odpovedat ali pa spremenit življenje (in it na malo nižji standard). Seveda dokler imam za jest, kje stanovat, zadovoljene osnovne potrebe... No tega marsikdo nima in to je pa res hudo...


Upam, da se razumemo in da ne misli katera da jo podžigam

Gita ja ja to je dober primer recimo. Se strinjam

Ampak mene bolj zanima kaj bi bilo, če si ti tega svojega "plana" ne bi mogla privoščit, izpolnit? Pa bi ga recimo s čim drugim nadomestila, nekaj kar zahteva manj financ... Bi se počutila zelo prikrajšano, ne bi bila tako zadovoljna?

Če jaz recimo ne bi mogla iti na svoje, bi si drugače splanirala življenje s fantom, bi se pač še vedno dnevno dobivala pri nekomu doma ampak vem da se ne bi počutila prav nič manj OK in se ne bi počutila kot da sem za nekaj zelo prikrajšana...

Tudi jaz A ni fino ko si sam svoj gospodar OT

Ampak če pa bi pač naneslo se mi pa ne bi svet podrl in bi si s fantom (ali pa sama) drugače lepšala, zapolnila, popestrila življenje...

Saj bodo moderatorke za to področje poskrbele za OT in nam oprostile

Ja ne morem reči da bi bilo enako dobro, samo rada bi povedala, da pa ne bi bilo nobene panike in bi bil moj način življenja vseeno sprejemljiv, dober, izpopolnjen...ker bi že tako naredila. In bi to pomanjkanje že s čim nadomestila.

Primer: imaš 800-900 € na mesec, eno študentko. Položnice plačaš cc 500 €. Kupuješ hrano za cc 4-6 ljudi (razen solate, jajc, mesa). Kupuješ hrano za 2 psa in kokoši. Kako se normalno pregurat skozi mesec? Poleg tega te stane v poletnih mesecih kurjava cc 1000 € in več. Avto imaš, pranje perila... ? Gre, ampak tako skromno, da bi se razjokal 1000x. To, da imata dva 1200 € in brez otrok...se da preživet, če niso tekoči stroški + najemnina nad 500-600 €. Nič dopusta na leto. Tako je marsikje kar poznam.

To je sramota za našo državo, ki ima take cene da dol padeš, plač pa ni. Stanovanja so draga, kredit vzameš za avto, za stanovanje, da o lastni hiši raje ne sanjaš.

Moja sestra ima 550 € plače, nima kurjave, nima stanovanja, ima avto in 200€ položnic. Dohodnino za plačat okoli 400€. Komaj si lahko privošči dopust, saj gre s fantom, in si delita stroške. Torej? Tako ne gre dalje in s takim denarjem se ne da živet.

Minimalna plača za delavca, bodisi v tovarni bodisi prodajalko v Sparu, bi morala biti vsaj 700 €. Da lahko 2 skupaj preživita s cc 1500€ na mesec in s kakšnim otrokom. Minimalno!!!

Zdaj pa naj nekdo porihta tole temo, ali pa se preusmeri na novo.

Ja, če imaš otroka/družino stroške, najemnino...je skoraj nemogoče Dobro si opisala razmere..te bedne razmere... In nšo državo je lahko sram ja



Tema bo porihtana oziroma razdeljena takoj ko bo Tanja imela čas, tako da mislim da ni skrbi

Ja ljudje se veliko kregajo zaradi denarja, ker let`s face it, če je tvoj dohodek res minimalen in me moreš jesti in piti stvari ki so ti dobre, ne moreš niti na en dopust v parih letih, ne moreš biti oblečen kot si želiš (to je vse povezano z denarjem), ne moreš si privoščiti ama nič potem sigurno nisi srečen v današnjem svetu.

Kar je boldano...
...odvisno na kak standard si navajen oz. s kakim standardom se zadovoljiš. Nekomu recimo veliko pomeni, da si kupi obleke same firme, nekdo pa lahko gre tam v ”kr eno” štacuno, kupi 3x ceneje, pa sta oba enako zadovoljna, ker sta oblečena. Ali pa gre v trgovino po hrano, kupi nekdo nardažje (z mišljenjem najbolj kvalitetne izdelke), drug pa kupi izdelke ”cenejšega” tipa...ala spar, mercator, tuš, olimp....pa se ravno tako naje...pa še ni rečeno, da kaj manj kvalitetno.

Hočem povedat, da odvisno s kakimi očmi gledaš na svet...lahko imaš plače 2000€, pa če si v splošnem zagrenjen, te tudi denar ne sreči, lahko pa imaš plačo 500€, si optimist in ti je ravno tako lahko lepo..in uživaš življenje.
MHO

Tudi jaz se podpišem pod Tikko ... Mislim, da je (oz. sem vsaj tako razumela) želela z "odrekanjem" povedati to, da se moraš odreči najosnovnejšim stvarem, ne nekega luksuza (ki sicer v nekaterih primerih to niti ni), ki ga lahko pogrešaš, kot ste to nekatere interpretirale. Jaz razumem to kot, da greš npr. v trgovino in razmišljaš, če si lahko privoščiš poleg kile kruha, litra mleka, jogurta in drugih osnovnih zadev še kako kilo sadja ali bo to že preveč ... Ko sediš doma in daješ na kup položnice in seštevaš zneske in te glava peče, veš pa, da še zdaleč niso vse položnice še prišle ... O tem je - vsaj mislim - govorila Tikka, ne odrekanju kupovanju kremic, maskar, parfumčkov in sandalčkov.

"Življenjski nivo" ne pomeni nujno hudo lepega in "razkošnega" življenja, ampak normalno in spodobno življenje, katerega pri 550 € na mesec pač ne moreš imeti - vsaj ne v taki meri, da te finance ne skrbijo. Poleg tega pa ... tu gre za res osnovne življenjske potrebe, ki si jih s takimi nizkimi plačami včasih ne morejo vsi privoščit.

Vse lepo in prav, pravite, da bi se prilagodile in bi vam bilo lepo, četudi bi materialno imeli manj - ni point (samo) v tem, koliko si lahko materialno privoščiš s tako in tako plačo, problem je, ko delaš doma seznam za trgovino in črtaš čisto osnovne stvari dol, ker si jih ne moreš privoščit. A boš vzela makarone ali pa raje nekaj jogurtov za otroke ... Ali pa raje nič, je treba dati na stran, ker mlajši sine rabi nove hlače ...



Pri nas nikoli nismo bili bogati, sva pa z bratom imela vse, kar sva potrebovala - ne vse, kar sva si želela, ampak oba, mami in oči sta vedno delala na tem, da nama ponudita veliko več, kot sta imela onadva (=nič). Obleko na sebi, vsak dan hrano, igrače, izleti v vrtcu/šoli ... Nikoli ni bilo lahko, njuni službi nista velepomembni in super plačani, ampak med vsem tem nam je sfolgalo vsako leto na morje, čez čas kupit avto (pa čeprav Zastavo - ki je bila takrat ultra huda makina ;)) in celo se preselit iz garsonjere v trisobno stanovanje, ki je za povrh vsega potrebovalo celotno prenovo (od takrat smo šli naprej v drugo stanovanje in zdaj nazadnje celo v hišo). Nekateri starši so pač čarovniki in jim uspe  marsikaj, tudi preživet celo družino z malimi plačami in otrokom omogočiti več kot spodobno življenje, čeprav ne pokažejo, kako težko jim je včasih in čemu vse se odrekajo ...