Najstarejša hrvaška nosečnica pri 57

se čisto podpišem pod bushbaby .

moje mnenje je, da nikoli ne moremo vedeti za vse razloge in vzgibe, ki nekoga v nekaj vodijo, zato tudi nimamo pravice obsojati.

.

malo pozno se oglašam, ampak tema me je malo zbodla. vsekakor sem na strani tistih, ki pravijo, da je za otroka po 45. letu malo prepozno, pa naj bo to iz kakršnegakoli vzroka. če do tega pač pride, je pač stvar osebne odločitve, ki jo seveda dopuščam. se mi pa zdi to skrajno neodgovorno do otroka. v svoji bližini imam dve ženski, ki sta imeli otroka po 40. letu. ena četrtega, ena pa drugega. predvsem prva, ki je imela tri otroke do svojega tridesetega leta, pravi, da nima niti pol toliko energije, kot jo je imela za prve tri. in tudi veliko več skrbi je bilo v nosečnosti, kot prej. tudi sama sem med tistimi, ki so imele otroke relativno pozno (pri 33 in 36 letih) in moram reči, da je bilo dovolj utrudljivo. otroka sem imela stalno pri sebi, ker svoje mame nisem z njima obremenjevala več kot je bilo nujno in nekaj let nisem v miru prespala niti ene noči. ko je človek mlajši, to malo laže prenaša, kot kasneje. ravno tako sta mi otroka včasih rekla, da nihče od sošolcev nima tako staro mamico. sedaj na to gledata drugače, ampak prej se jima je to čudno zdelo. in sploh si ne morem predstavljati, da bi bila mlada mamica takrat, ko je večina žensk že babic. lp.

p. s. mlade mamice se ne štejejo po letih, ampak po rojstvu otroka. lp.